Bolezen, ki je ustavila ves svet, je bolj kužna, kot smo si predstavljali, temeljna preventiva pa ni enostavna, je na javnem posvetu, ki ga je pripravila Zdravniška zbornica, dejal infektolog dr. Janez Tomažič. Prenosi so možni tudi preko aerosolov, imamo celo "superprenašalce", vsaj tretjino prenosov opravijo asimptomatski okuženi. 

Poleg tega so se pojavile še nove različice virusa, nekatere od njih znanstvenike močno skrbijo. Najbolj težavna je južnoafriška različica, za katero lahko zbolijo tudi tisti, ki so "klasično" okužbo že preboleli, pa tudi cepljeni. Dobro je le to, da ta različica ni tako kužna kot angleška, je pojasnil Tomažič. Kot je dodal, po celem svetu nastajajo različice novega koronavirusa, a te, ki se ohranijo, niso preveč "pogumne", torej nevarne, sicer bi virus uničil sam sebe.

Moderna sicer z novo različico cepiva učinkuje tudi na južnoafriško različico, po cepljenju se razvijejo visoke količine nevtralizacijskih protiteles.

Dolgi covid povzroča težave tudi mlajšim

Zdravnike skrbi tudi t. i. dolgi covid, ki prizadane tudi mlade, ki so covid preboleli brez večjih zapletov. Po dveh tednih od prebolele bolezni se pri njih začnejo pojavljati simptomi, kot so zasoplost, izčrpanost, glavobol, motnje koncentracije, palpitacije, ostanejo lahko brez vonja in okusa.

Kot razlog, zakaj se cepiti proti covidu, je Tomažič poudaril odgovornost do sebe in do drugih. Nevarni neželeni učinki po cepljenju so po njegovih besedah redki, opisanih je le nekaj sto primerov, nasprotno pa je med hospitaliziranimi zaradi covida-19 približno 20 odstotkov bolnikov, pri katerih se pojavijo krvni strdki.

"Tisti, ki se do zdaj niso okužili, se pač čuvajo, deloma pa jih ščitijo ukrepi. A prej ali slej bodo zboleli, lahko bo kdo tudi umrl po nepotrebnem," je prepričan Tomažič. Zato meni, da je cepljenje učinkovit način, kako se temu izogniti.

Covid bo po mnenju strokovnjakov še dolgo z nami

Večina strokovnjakov sicer meni, da bo covid postal endemična, torej sezonska infekcijska bolezen. Dvomijo, da bi ga lahko povsem eliminirali. Ključni razlogi za to, da bo virus še vedno krožil v populaciji, so t. i. "imunski pobeg", kratkotrajna imunost in težja dostopnost do cepiv v nerazvitih delih sveta.

Kako pa je s cepljenjem nosečnic in doječih mater? Kot je pojasnil Tomažič, je izredno zaskrbljujoče dejstvo, da bolezen pri nosečnicah poteka huje. "Najmlajša oseba, ki je pri nas umrla s covidom-19, je bila 26-letna nosečnica," je dodal. Poleg tega je okužba nosečnic povezana z večjim tveganjem za otroka. Po ugotovitvah znanstvenikov je pri nosečnicah smrtnost zaradi covida-19 kar 22-krat višja kot pri ostalih ženskah. 

Nosečnost je torej eden izmed dejavnikov tveganja za hujši potek bolezni, je opozoril Tomažič in dodal, da nedavno objavljena študija cepljenja 35 tisoč nosečnic s cepivi mRNK ni pokazala hujših neželenih učinkov, zato tudi v Sloveniji omogočajo cepljenje nosečnic s cepivoma Pfizer ali Moderna.

dezurni@zurnal24.si