Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je pripravil predlog prenove uteži oz. cen skupin primerljivih primerov, ki so temelj modela plačevanja hospitalizacij - enako kot v večini evropskih držav. V ceno zdravstvene storitve so vključeni tako materialni stroški, stroški preiskav, laboratorijev idr. kot tudi stroški dela.
Sedanji sistem je Slovenija leta 2004 prenesla iz avstralskega modela in je danes že močno zastarel. V 15 letih se je namreč v medicini marsikaj spremenilo, poleg tega je bil že ob uvedbi modela predviden čim prejšnji preračun cen, saj imamo drugačna razmerja med delom in materialom. V Sloveniji je precej dražji material, v Avstraliji prevladuje strošek dela.
Delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ministrstva za zdravje, Nacionalnega inštituta za javno zdravje, združenja zdravstvenih zavodov in bolnišnic, je pregledala stroške v akutni bolnišnični obravnavi v osmih bolnišnicah, in sicer v obeh kliničnih centrih, onkološkem inštitutu, Ortopedski bolnišnici Valdoltra in splošnih bolnišnicah Novo mesto, Izola, Slovenj Gradec in Jesenice. Analizirali so 225.770 primerov, nato pa preračunali povprečne stroške za vsak primer in določili uteži oz. cene posamezne storitve.
Nižje cene na področju ortopedije in kardiologije
Analiza je pokazala, da so bile cene nekaterih zdravstvenih storitev doslej močno podcenjene, nekaterih pa precenjene. Na račun novih cen bi največ izgubili na področju operacij srca na odprtem prsnem košu in ortopedskih operacij.
Če je denimo izvajalec sedaj od ZZZS za operacijo na odprtem srcu prejel v povprečju 12.603 evre, bi po novem za več kot 2200 evrov manj, kar je več kot 17 odstotkov nižja cena. Za več kot 140 evrov bi se pocenile koronarografije, za več kot 200 evrov operacije arterij in ven, za skoraj 100 evrov operacije žolčnih kamnov, za skoraj 180 evrov artroskopska operacija in za več kot 400 evrov operacija hrbtenice.
Po drugi strani pa bi bile po novem bolje vrednotene operacije nosu, ušes, ust in grla, v povprečju za skoraj 180 evrov, za zdravljenje možganske kapi bi dobili 462 evrov več, za operacije karpalnega kanala 140 evrov več in za odstranitev osteosintetskega materiala 292 evrov več.
Največ bi izgubil UKC Ljubljana, pridobil pa onkološki inštitut
Cene bi po predlogu ZZZS začele veljati že prihodnje leto. Tisti izvajalci, ki so glede na izračune ZZZS doslej prejeli premalo sredstev za zdravstvene storitve, bi v prihodnjem letu lahko prišli skupaj do dodatnih pet milijonov evrov. Do dodatnih sredstev bi v največjem obsegu lahko prišla Onkološki inštitut Ljubljana (1,3 milijona evrov) in Splošna bolnišnica Novo mesto (nekaj več kot milijon evrov).
Za tiste, ki bi po novem dobili v povprečju manj sredstev, pa ZZZS predlaga, da ohranijo nivo financiranja, če bodo opravili vsaj 0,5 odstotka več storitev, kot jih določa program, dogovorjen z zavarovalnico. V nasprotnem primeru bodo ob največ 10 odstotkov razlike med novim in starim obsegom finančnih sredstev. Skupno so storitve precenjene za 10 milijonov evrov.
Največ bi lahko v prihodnjem letu tako izgubili v Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana (skoraj 800.000 evrov) ter v Ortopedski bolnišnici Valdoltra (okoli 100.000 evrov).
Bolnišnice so proti
Bolnišnice predlog zavračajo, saj ima po njihovem mnenju preveč pomanjkljivosti in ni dovolj dodelan za uveljavitev. Kot opozarjajo v združenju zdravstvenih zavodov, je bilo eno od izhodišč pri pripravi analize, da se spreminjajo zgolj razmerja in ne obseg financiranja.
Generalni direktor UKC Ljubljana Janez Poklukar priznava, da sedanji obračunski sistem ni najboljši, a bi bili glede na stroškovno analizo na letni ravni upravičeni do 7,8 milijona evrov manj. "Na to ne moremo pristati. S kakršnimi koli izgubami na prihodkovni ravni se ne moremo strinjati," je dejal Poklukar.
Opozoril je, da je UKC v najtežji sanaciji. "Težko je razumeti, da saniramo sistem ali pa ZZZS na račun največjega izvajalca, na katerega ponovno prelagamo breme," je navedel Poklukar in opozoril, da po drugi strani UKC ne dobi plačila za vse storitve, ki jih opravi.
Nujne ustrezne evidence v bolnišnicah
Ali bodo nove cene dejansko v splošnem dogovoru za prihodnje leto, bo jasno po arbitraži o spornih vprašanjih, ki bo potekala 17. decembra, oz. po odločitvi vlade, ki bo dokončno odločala o spornih vprašanjih.
ZZZS sicer predlaga, da bi na podlagi analize stroškov posodabljali cene vsaj vsake tri leta. A za to potrebujejo ustrezne evidence v bolnišnicah o stroških po zdravstvenih storitvah in bolnikih.
Tako ZZZS predlaga, da bi bolnišnice obvezali, da beležijo in poročajo dejanske stroške na nivoju posameznega primera. Danes številne bolnišnice s temi evidencami niti ne razpolagajo v zadostni meri niti na državnem nivoju ni vzpostavljen informacijski sistem za redno medsebojno izmenjavo podatkov o stroških, kot to velja za številne evropske države.