"Pojav krvnih strdkov, ki nastajajo v globokih venah in posledično povzročajo globoko vensko trombozo ali pljučno embolijo, s cepljenjem nima nobene povezave. Verjetnost, da bomo dobili krvni strdek, je enaka, ali smo cepljeni ali nismo," pravi infektologinja in vodja strokovne skupine za covid, Mateja Logar.

S cepljenjem povezana imunska motnja

Povezavo s cepljenjem pa so odkrili, ko pride do imunskih motenj, ki spremenijo krvne ploščice oziroma trombocite, ki se začnejo zbirati v skupke. "Ker trombociti izražajo antigenske lastnosti, ki jih sicer ne bi in se združujejo v skupke, lahko lahko zamašijo žilo. Po eno strani lahko zamašijo žilo, po drugi strani pa, ker se veliko trombocitov porablja pa lahko na drugem mestu zakrvavimo. Se pravi, tukaj imamo na eno strani povečano verjetnost, da pride do zapore žile, na drugem mesti pa do krvavitve," razlaga Logarjeva.

Nevarni simptomi po cepljenju

Po trenutno zbranih podatkih se ta neželeni učinek pojavi pri štirih od milijon cepljenih. Več kot 80 odstotkov bolnikov je bilo pri mlajših do 50 let, pogosteje se pojavlja pri ženskah. "Možno je nesorazmerje, ker smo tako kot pri nas tudi v svetu, cepili bistveno več zdravstvenih delavcev, kjer prevladujejo ženske. Morda je še nekaj prostora, da ugotovimo,  ali so ženske res bolj dovzetne ali gre samo za to, da so bile pogosteje cepljene," pravi Logarjeva. 

"Če se po cepljenju pojavi izrazit glavobol, ki ne mine v 48 urah ali se izrazito stopnjuje, je treba poiskati zdravniška pomoč. Če se pojavi oteklina v spodnjih okončinah, bolečine v trebuhu, modrice, čeprav se nismo udarili, se je treba posvetovati z zdravnikom ali obiskati urgentni center," pravi infektologinja Mateja Logar, ki je sodelovala v spletnem pogovoru o problematiki venske tromboze in pljučne embolije v organizaciji STAkluba,. 

Kaj je venska tromboza in kaj pljučna embolija

"Venska tromboza je nastanek strdka v globokih venah, te vene se lahko popolnoma ali nepopolnoma zamašijo, strdek se lahko utga iz venske stene in ga zanese v kri in v pljučno cirkulacijo, takrat nastane pljučna embolija," razlaga Nina Vene Klun, specialistka kardiologije. Med bolj ogrožene sodijo bolniki z rakom, bolniki, ki so bili operirani, bolniki, ki dlje časa ležijo, možna je dedna obremenjenost, zgodi pa se tudi, da zdravniki ne najdejo dodatnih razlogov. Zaradi pljučne embolije je v zadnjem obdobju hospitaliziranih 900 bolnikov letno. 

Za vensko trombozo je značilna bolečina v nogah, ki je hujša ob hoji in otekanje noge. "Venska tromboza se praviloma pojavlja v nogah, za pljučno embolijo pa so znaki precej nespecifični, najpogosteje bolniki tožijo o težkem dihanju, lahko se pridruži bolečina pri dihanju, omedlevica," razlaga Vene Kljun. Ob teh znakih je potrebno, da bolnik takoj poišče zdravniško pomoč, bolezen je mogoče zdraviti, če se odkrije dovolj zgodaj pa je prognoza dobra. 

Covid kot povzročitelj venske tromboze

Zdravniki pogosto povezavo z nastajanjem strdkov ugotavljajo pri bolnikih, ki so preboleli covid-19. Hujši, kot je bil potek bolezni, večja je ogroženost z nastankom strdkov. "Najbolj ogroženi so tisti, ki so zdravljeni na intenzivnih enotah, tam lahko utrpi vensko trombozo od 40 do 50 odstotkov bolnikov," razlaga specialistka kardiologije Vene Klun. Ti bolniki dobivajo preventivna zdravila.
Prav tako preventivna zdravila dobivajo bolniki, ki so morali biti priključeni na aparat za predihavanje.
Bolniki, ki niso potrebovali bolnišničnega zdravljenja so najmanj ogroženi in preventivnih zdravil ne dobivajo. "Vendar pa se se kljub temu zgodi, da kakšen od bolnikov utrpi tudi pozno po tednu po preboleli bolezni, vensko trombozo ali pjlučno embolijo. Imamo torej pomemben prirastek teh bolnikov," razlaga Vene Klun.

Nevarni simptomi 

Po prebolelem covidu je treba biti pozoren predvsem na to, če se pojavi oteklina nog, težje dihanje, bolečine v prsnem košu, krvavkast izpljunek. Takrat je treba takoj poiskati zdravniško pomoč. 
Ne le covid, vsaka nalezljiva bolezen, nevarnost pojava strdkov, poveča. "Že sama okužba predstavlja tveganje, po drugi strani pa so bolniki, kadar so zelo bolni, bistveno manj pomični, torej večji del dneva preležijo v postelji, kar je še dodatno tveganje za nastanek trombeboličnih dogodkov večji. Pri bolnikih s pljučnico je znano, da se v primerjavi z enako populacijo ljudi, ki nimajo pljučnice, poveča tveganje predvsem, kadar so toliko bolni, da potrebujejo bolnišnično zdravljenje," razlaga Logarjeva.