Naše naše kognitivne funkcije, kot so spomin, govor, branje, pisanje, pozornost ..., vpliva več različnih dejavnikov, in sicer genetika, življenjski slog, zdravila, bolezni, travme in količina spanca. Med te dejavnike spadata tudi prehrana in staranje.
Nekatere študije so pokazale, da so visoke ravni vitamina D v možganih lahko povezane z boljšo kognitivno funkcijo. Poleg tega so prejšnje raziskave odkrile tudi povezave med nizkimi ravnmi vitamina D in povečanim tveganjem za kognitivni upad.
Vitamin D in demenca
Nova obsežna študija je pokazala, da je pri ljudeh, ki jemljejo dodatke vitamina D, manjša verjetnost za razvoj demence kot pri tistih, ki jih ne jemljejo. Študija je objavljena v strokovni mednarodni reviji Alzheimer’s & Dementia.
Raziskava, ki so jo izvedli znanstveniki iz Velike Britanije in Kanade, je zajela 12.400 starejših, v povprečju starih 71 let. Ugotovili so, da so bili udeleženci na začetku študije zdravi in niso trpeli za demenco. Približno 4600 ali 37 odstotkov jih je navedlo, da jemljejo dodatke vitamina D, ki so vključevali kombinacijo kalcija in vitamina D, holekalciferol (vitamin D3) in ergokalciferol (D2).
Deset let po začetku študije se je demenca razvila pri skoraj 2670 udeležencih. Od bolnikov z demenco jih je le 679 ali 25 odstotkov jemalo dodatke vitamina D, 75 odstotkov oziroma dva tisoč pa ne. Ugotovljeno je bilo, da je bilo v skupini udeležencev, ki so jemali dodatke vitamina D, zabeleženih 40 odstotkov manj diagnoz demence v primerjavi z ostalimi anketiranci. “Študija je pokazala, da bi lahko bilo dodajanje vitamina D v zgodnejših letih še posebej koristno pri preprečevanju upada kognitivnih funkcij,” je v sporočilu za javnost zapisal Zahinoor Ismail, profesor na Univerzi v Calgaryju in glavni avtor študije.
Strokovnjaki opozarjajo: 80 odstotkov Slovencev ima s tem težave v tem času
Na Inštitutu za nutricionistiko ob tem opozarjajo, da ima v jesensko-zimskem času okrog 80 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije pomanjkanje vitamina D, saj so prehranski vnosi tega vitamina pogosto prenizki za pokrivanje potreb. Po njihovih podatkih ga mnogi povprečno s prehrano zaužijejo manj kot tri mikrograme na dan, pozimi pa bi ga za pokrivanje potreb morali vnesti vsaj 20 mikrogramov (800 IU).
Pomanjkanje vitamina D povzroča motnje v presnovi kalcija, kar lahko privede do zmanjšane kostne gostote in večjega tveganja za zlome in za nastanek osteoporoze v zrelih letih. Pri dojenčkih in majhnih otrocih pomanjkanje vitamina D vodi do nastanka rahitisa.
Da bi prebivalcem pomagali ugotoviti primernost njihovega prehranskega vnosa vitamina D, so na na portalu www.prehrana.si objavili posebno orodje. Gre za zelo kratek vprašalnik o pogostosti uživanja nekaterih živil, s katerim lahko uporabniki primerjajo oceno količine zaužitega vitamina D s priporočili po tem vitaminu za zdrave odrasle. Orodje so razvili v okviru državnega projekta Nutri-D, ki ga inštitut izvaja v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, fakulteto za aplikativne vede in Univerzitetnim kliničnim centrom Ljubljana.
Pomemben vpliv na imunski sistem
Za vitamin D je najbolj poznano, da je pomemben za zdravje okostja, medtem ko se o njegovem pomembnem vplivu na delovanje imunskega sistema v javnosti več govori šele v zadnjih letih. “Ob zadostni izpostavljenosti dovolj intenzivni sončni svetlobi nastaja vitamin D v človeški koži, medtem ko se od novembra do aprila zaradi nizke intenzitete UV-B sončnih žarkov na našem geografskem območju ta proces praktično ustavi, ne glede na to, koliko se izpostavljamo zimskemu soncu,” opozarjajo na inštitutu.
Nekatera dejstva o vitaminu D
- Vitamin D je v maščobi topen vitamin, ki ima pomembno vlogo pri razvoju kosti in zob ter pri delovanju imunskega sistema. Med drugim povečuje zmožnost tankega črevesa, da lahko učinkovito absorbira kalcij iz prehrane.
- Vitamin D se v zadostni meri biosintetizira v človeški koži, če je le-ta izpostavljena sončni svetlobi. Dnevne potrebe med pomladjo in jesenjo pokrijemo že s 15-minutno zmerno izpostavljenostjo soncu, na primer s sprehodom, če so soncu izpostavljene roke in obraz.
- Jeseni in pozimi biosinteza vitamina D v koži ni dovolj učinkovita, zato je potreben zadosten vnos s hrano. Po najnovejših priporočilih v popolni odsotnosti biosinteze zdravi odrasli dnevno potrebujejo 20 µg vitamina D.
- Najbogatejši prehranski viri vitamina D so živila živalskega izvora: ribje olje, ribe, jajca in živila obogatena z D vitaminom.
- Pomanjkanju so najbolj izpostavljeni dojenčki in otroci.
- V času jeseni in zime se pogosto priporoča dodajanje vitamina D.
- Za pomanjkanje najbolj ogroženo skupino predstavljajo tisti starejši odrasli, ki se zadržujejo pretežno v zaprtih prostorih, saj tam večino časa niso izpostavljeni sončnim žarkom, kar onemogoča biosintezo vitamina D. Tudi v takšnih primerih se priporoča dopolnjevanje prehrane z vitaminom D.
- Pomanjkanje vitamina D povzroča motnje v presnovi kalcija, kar lahko privede do zmanjšane kostne gostote in večjega tveganja za zlome in za nastanek osteoporoze v zrelih letih. Pri dojenčkih in majhnih otrocih pomanjkanje vitamina D vodi do nastanka rahitisa.
- Zgornja varna meja za odrasle je 100 μg vitamina D na dan.