V Sloveniji predvsem zaradi dobrega dela zdravstvenih delavcev na vseh ravneh incidenca tuberkuloze v zadnjem desetletju stalno rahlo upada, so sporočili iz Zbornice - Zveze.
Evropska komisija je pred svetovnim dnevom tuberkuloze opozorila na nevarnosti, ki jih povzroča tuberkuloza, ter pomembnost preprečevanja in skupnih prizadevanj za obvladovanje te bolezni. Čeprav v Evropi vsako uro diagnosticirajo 30 ljudi s tuberkulozo, je na splošno v večini držav opaziti pozitiven trend upadanja primerov obolenj.
Vendar je treba okrepiti prizadevanja, da bi lahko do leta 2030 dosegli 80-odstotno zmanjšanje primerov tuberkuloze v primerjavi z letom 2015. EU in njene države članice si prizadevajo, da bi do leta 2030 odpravili epidemije aidsa in tuberkuloze ter zatrli hepatitis in druge prenosljive bolezni v skladu s ciljem trajnostnega razvoja na področju zdravja, so sporočili iz Evropske komisije.
Nadzorovano zdravljenje je najbolj zanesljiva strategija, ki pripomore k uspešnemu zaključku zdravljenja in s katero se zmanjša možnost pojava odpornih oblik tuberkuloze. Predsednica sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v pulmologiji Maruša Ahačič je ob svetovnem dnevu tuberkuloze pojasnila, da je v Sloveniji stanje na področju obravnave bolnikov s tuberkulozo specifično, saj se zdravstveni delavci soočajo z bolniki iz občutljivih skupin, kot so starostniki, alkoholiki, odvisniki od prepovedanih substanc ter begunci in migranti.
Novi izzivi zaradi begunske problematike
"Zaradi begunske in migrantske problematike se spopadamo z novimi izzivi, z bolniki s tuberkulozo, ki izhajajo iz drugačnega sociokulturnega okolja. Treba je najti nove komunikacijske poti - tudi z nevladnimi organizacijami in s prostovoljci - ter postaviti v središče obravnave posameznega bolnika s tuberkulozo in ne zdravstvenega sistema samega," je izpostavila Ahačičeva.
Svetovni dan tuberkuloze obeležujemo 24. marca, saj je na ta dan leta 1882 Robert Koch oznanil, da je odkril bakterijo, ki povzroča tuberkulozo.
Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornica - Zveza) je strokovno, nevladno in nepridobitno združenje v Sloveniji, ki združuje več kot 15.000 članic in članov - medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov.
Tuberkuloza, jetika, sušica
"Tuberkuloza (TB), poznana tudi kot jetika ali sušica, je nalezljiva bolezen pljuč, ki primarno prizadene pljuča in pogosto poteka kronično, s številnimi zapleti, lahko vodi tudi v smrt. Bolezen se lahko pojavi v katerikoli življenjski dobi človeka," opisujejo na Inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Poznali so jo že v davni preteklosti, saj so jo našli pri egipčanskih mumijah.
"Povzročitelj TB so bacili Mycobacterium tuberculosis, ki jih je leta 1882 odkril Robert Koch; zaradi tega se po njem imenuje Kochov bacil. Bacili so negibljivi, brez kapsule, zelo odporni proti fizikalnim in kemijskim sredstvom, živi ostanejo v vlažnih in temnih, mrzlih prostorih po več mesecev. V nekaj minutah pa jih uničijo sončni, ultravijolični žarki," pravijo na NIJZ.
Bacili TB najpogosteje prizadenejo pljuča, po okužbi jih večino uniči obrambni sistem v pljučih. V pljučih povzročajo razpadanje celic, ki jih bolnik nato izkašljuje: "Pojavi se votlinica oziroma kaverna. Bacili, ki preživijo, ostanejo ujeti v levkocitih - makrofagih, v 90% tam lahko ostanejo leta, lahko pa se aktivirajo, največkrat v prvih dveh letih po okužbi."
Bacili TB lahko po njihovih navedbah prizadenejo tudi ostale organe in organske sisteme: centralni živčni sistem, limfatični sistem, obtočila , urogenitalni sistem, kosti, kostni mozeg in sklepe. Pojavljajo se tudi sevi bacilov TB, odpornih na zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje TB. Podobno obolenje povzročajo bacili Mycobacterium bovis in Mycobacterium africans.
Rezervoar je človek. Izjema je Mycobacterium bovis, kjer so rezervoar živali (govedo) in se ljudje lahko okužijo s pitjem surovega mleka okuženih krav. NIJZ
"Bacili TB se prenašajo kapljično po zraku, ko okužena oseba kašlja, kiha ali govori. Prodrejo globoko v dihala. Na sploh velja, da je potreben dolgotrajnejši kontakt oziroma izpostavljenost okuženi osebi, preden zbolijo drugi. Najbolj ogroženi so ožji družinski člani in sostanovalci, v zaporih, varstvenih domovih, begunskih centrih," so sklenili.