Na področju predvsem dolgotrajnih bolniških staležev bo treba poseči v globlje sistemske spremembe, pravi priznana strokovnjakinja, specialistka področja medicine dela Metoda Dodič Fikfak. Po njenem je treba izhajati iz tega, da je biti bolan in biti zaradi tega v bolniškem staležu, samo del resnice.

"Stalež je odraz družbeno-ekonomskih gibanj plus bolezni. Ljudje smo psihosocialna bitja. Poglejva primer; v času krize imamo zmeraj nizko stopnjo bolniških staležev, saj je ljudi strah. Tako je bilo v času ekonomske krize, v letih 2009, 2010. Takrat so se na zavarovalnici hvalili, da je to zaradi projektov za promocijo zdravja. To ni res. Dejstvo je, da je bilo takrat ljudi strah ostati doma. Povečal se je prezentizem, ki pomeni prisotnost na delovnem mestu kljub delavčevemu slabemu počutju, bolezni ali motečim dejavnikom iz osebnega življenja. Absentizem pa je padel. Takrat sem dejala, počakajte dve leti in imela sem prav," je dejala. 

"Po absentizmu smo povsem na koncu evropske lestvice," je opozoril minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, ki je že napovedal spremembe. "Če je kdo na bolniški več kot tri mesece, mu je treba ponuditi rehabilitacijo, da se lahko vrne na delo, če ne, upokojitev," je dejal. Po njegovih podatkih imamo 20.000 ljudi, ki so na bolniški eno leto.

Uspešna vrnitev?

Dokazano je, da se po enem letu v bolniškem staležu skoraj nihče ne vrne uspešno na delovno mesto, po treh mesecih je teh le še polovica, kompleksnost problema pojasni Dodič Fikfak. O uspešni vrnitvi govorimo, ko je delavec na delovnem mestu tako učinkovit kot pred odsotnostjo. Pri tem je še kako pomembno postopno vračanje na delo, dodaja. "Pri nas še vedno ne razumemo, da je delo lahko tudi del rehabilitacije," opozarja strokovnjakinja.

Ta filozofija se počasi spreminja

Raziskava med ženskami z rakom dojke je pokazala na razlike v tem, koliko bolniške potrebuje bolnica v določenem stadiju bolezni. "Se je kdo vprašal, če je vsaj za večino aktivnih žensk rehabilitacija to, da ji poveš, da jo njeno delo čaka, da je delo rehabilitacija, ker si med ljudmi, kjer nisi odpisan? Ta filozofija se počasi spreminja. Poznam odlično menedžerko, ki je vso kemoterapijo hodila v službo, ko sem jo vprašala, zakaj, je rekla: 'Prvi dan sem bruhala, drugi dan mi je bilo že dobro in sem veliko lažje to prenašalo v službi kot osamljena sama doma, kjer nisem razmišljala ničesar drugega, kot to, kam me bo bolezen pripeljala.'"

Dve uri dela, ostalo bolniška

Dobro je ohranjati stik s službo, se postopno vračati, še izpostavi strokovnjakinja s področja medicine dela, ki zagovarja dveurni delavnik. "Tukaj gre za to, da čim prej začneš, da ohranjaš stik. Ti si seveda še vedno bolan, kar je jasno, vendar je pomembno, da ne pretrgaš stika. Dve uri preideta v štiri, štiri v šest, ne pa kar iz nič na osem," je povedala. 

Foto: Saša Despot Metoda Dodič Fikfak "Dodajalci največkrat zahtevajo, da je delavec, ki je bil še pred časom bolan, kar naenkrat sposoben delati osem ur. Delodajalec seveda ni zainteresiran imeti takšnega človeka v službi in ko se ta vrača na delo, se od njega pričakuje, da bo takšen, kot je bil pred boleznijo. Če ne naredi vsega, so sodelavci besni, kar pogosto pripelje tudi depresij. Tukaj pa nastopi velik problem, saj depresija v glavnem zahteva dolgotrajno zdravljenje," še pravi Fikfak.

Ni stroškov, ni problema

Obvladovanje absentizma zahteva kompleksen načrt z natančno časovnico in reševanjem po prioritetah, pravi strokovnjakinja, ki se boji "gasilskih akcij. "Samo medicina dela ali pa na primer medicinska rehabilitacija ne bosta rešili problema, za katerega delodajalci niso zainteresirani. Da je tako, je pokazal kolegičin projekt na Inštitutu za rehabilitacijo invalidov. Povedala mi je, da ni mogla dobiti delodajalcev, ki bi bili pripravljeni sodelovati. Zakaj ne? Ker dolgotrajna bolniška ni stvar delodajalca." 

Pri pripravi zdravstvene reforme, ki bo zajela tudi absentizem, se bo treba najprej lotiti nadomestil za bolniške, koliko časa za bolniško plačuje delodajalec in koliko ZZZS in seveda, kako jih omejiti. "Če jih omejimo, kar mislim, da je na mestu, moramo to storiti z varovalko, da ne bodo ljudje na cesti. Omejitev bolniške bo zagotovo prvi ukrep, vendar upam, da ne edini," je opozorila strokovnjakinja. 

Tako se absentizma lotevajo drugod

"Na Nizozemskem so na primer to reševali s hudim rezom. Bolniško v celoti, od samega začetka, plačuje delodajalec. V tej državi je bolniško nadomestilo v glavnem stoodstotno, zato je delodajalcu še kako pomembno, da se delavec čim prej vrne nazaj. Sicer vse uredijo na delovnem mestu, vključena je medicina dela, ki vse te postopke več čas kontrolira. Medicina dela je tista, ki se odloči o bolniškem staležu, odloča o vrnitvi. Gre za ogromen nadzor in predvsem ureditev delovnega mesta, ker je vsem v interesu za to, da se čim prej vrnejo nazaj. Kot vidite, gre za drugačno filozofijo, "izsledke raziskave, ki so jo opravili na njenem inštitutu predstavi Fik Fak.

Po njenem je zanimiv tudi portugalski primer. "Pri njih o bolniški sicer odloča osebni zdravnik, vendar delavca po enem mesecu pogleda še specialist medicine dela, ki presodi, kako naprej. Naj se vrne na isto delovno mesto ali gre drugam"

vanda.levstik@styria-media.si