Mednarodna agencija za raziskovanje raka, ki sicer deluje pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije ( WHO) poziva k uvedbi obveznega poenostavljenega označevanja hranilne vrednosti na prvi strani označb živil.

V agenciji se zavzemajo za francosko shemo označevanja živil NutriScore, ki preko barvne lestvice potrošnikom poenostavi izbor živil z ugodnejšo hranilno sestavo.

Foto: Profimedia NutriScore, Shema temelji na kompleksnem, znanstveno utemeljenem algoritmu, ki podatke o hranilni vrednosti in sestavinah živila pretvori v poenostavljeno oznako, sestavljeno iz petih črk (A-B-C-D-E), vsako v svoji barvi.  

Živilo se glede na sestavo razvrsti v enega izmed petih razredov, pri čemer so s temno zeleno črko A označena živila z najugodnejšo hranilno sestavo, s temno oranžno črko E pa takšna z manj ugodno hranilno sestavo.

Algoritem sočasno upošteva energijsko vrednost živila, vsebnost hranil, katerih vnos želimo zmanjšati (sladkor, nasičene maščobe in sol), pa tudi vsebnost za zdravje koristnih sestavin, kot so beljakovine, prehranska vlaknina, zelenjava, sadje, oreški idr.

Raziskave so pokazale, da shema podpira varovalno prehrano za zmanjšanje tveganja za razvoj rakavih obolenj in drugih kroničnih nenalezljivih bolezni.

Na Inštitutu za nutricionistiko (Nutris) pojasnjujejo, da NutriScore danes prostovoljno uporabljajo v več evropskih državah, vključno s Francijo, Nemčijo in Španijo. Čeprav gre za dokazano učinkovito orodje, pa so nekateri do takšnih poenostavljenih označevanj precej zadržani, dodajajo. "Slovenija se glede tega še ni posebej opredelila, NutriScore pa slovenski potrošniki že lahko najdejo na posameznih živilih, ki se hkrati tržijo tudi na drugih EU tržiščih, kjer je ta shema že vpeljana," navaja Nutris. 

Evropska komisija je že napovedala uvedbo enotnega obveznega označevanja hranilne vrednosti živil na prvi strani označbe do konca leta 2022.

Pred kratkim so bili v ugledni znanstveni reviji Foods objavljeni rezultati raziskave Inštituta za nutricionistiko, v kateri so bila z modelom NutriScore ocenjena živila, ki so bila naprodaj na slovenskem tržišču. Vzorec je zajemal 15.822 živil, po tej shemi pa so v povprečju najvišjo oceno dobili sadje, zelenjava in žitni izdelki, slabšo pa slaščice in slani prigrizki.

Foto: Profimedia "Rezultati raziskave so pokazali, da shema NutriScore omogoča ne le razlikovanje med posameznimi kategorijami živil, temveč tudi razlikovanje med zamenljivimi živili znotraj ožjih kategorij živil. Tako so v povprečju najvišjo oceno dobila živila, katerih uživanje se spodbuja (sadje, zelenjava in žitni izdelki), slabšo pa živila, katerih se priporoča zmernejše uživanje (slaščice, slani prigrizki in olja ter masti). Znotraj posamezne kategorije so višjo oceno dobila bolj priporočljiva živila v naši prehrani (npr. navadni jogurt, zamrznjeno sadje, rastlinska olja), nižjo pa njihove manj priporočljive alternative (jogurti z dodanim sladkorjem, suho sadje, živalske maščobe)," je povedala Edvina Hafner z inštituta. 

Najboljše in najslabše pijače

Pri pijačah je tako najboljšo oceno dobila voda (razred A), sadni sokovi so bili večinoma uvrščeni v srednji razred, zelo sladke pijače pa so dobile najslabšo oceno E. Pri večini kategorij živil smo zasledili vsaj tri različne Nutri-Score razrede, kar kaže na dobro sposobnost te sheme za razlikovanje med zamenljivimi živili.

Raziskava  je pokazala tudi, da je kar 15 odstotkov živil na meji za pridobitev boljše ocene. "Ugotovili smo, da bi pri mnogih živilih lahko proizvajalci že z minimalnimi izboljšavami dosegli za eno stopnjo boljšo oceno. Spodbujanje proizvajalcev živil k izboljševanju sestave je bil sicer eden izmed pomembnih argumentov pri uvajanju sheme NutriScore v drugih državah. Naši podatki kažejo, da so takšne izboljšave povsem uresničljive tudi pri živilih na našem tržišču," je poudaril Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko, ki je dodal, da "imajo že manjše izboljšave živil lahko pomemben vpliv na javno zdravje, še posebej, kadar se preoblikujejo živila z večjim tržnim deležem."

Tveganje za ravoj rakavih oboljenj

Mednarodna agencija za raziskovanje raka je ugotovila, da dolgoročno in populacijsko gledano uživanje več živil z manj ugodno prehransko sestavo lahko povečuje tveganje za razvoj rakavih obolenj, pa tudi umrljivost zaradi raka ter drugih kroničnih nenalezljivih bolezni.

Shema naj bo obvezna

"Preprost sistem označevanja živil na prvi strani embalaže, kot je NutriScore, je lahko izjemno učinkovito orodje za pomoč potrošnikom pri zmanjševanju tveganj za kronične nenalezljive bolezni, kot je rak," je ocenila pomočnica vodje raziskave v agenciji za raziskovanje raka Inge Huybrechts. Zato se zavzemajo, da se shema NutriScore uvede kot del obveznega označevanja živil v vsej Evropi.

vanda.levstik@strya-media.si