Že nekatere prejšnje raziskave so pokazale, da lahko določene pasme psov zaradi svojega izostrenega voha prepoznajo znake določenih bolezni, vključno z nekaterimi vrstami raka, diabetesom in malarijo. V enih od zadnjih študiji  so na primer potrdili, da bi psi lahko opozarjali na epileptični napad. 

Covid-19 Znanstveniki jih učijo, kako prepoznati bolezen

Britanski raziskovalci in prostovoljci zdaj trenirajo pse, ki bi lahko samo v nekaj sekundah zavohali prisotnost koronavirusa, k njihovemu upanju na uspeh je verjetno pripomogla tudi nedavna raziskava nemške univerze, kjer so virus ugotovili s kar 94-odstotno natančnostjo.

Britanci trdijo, da bi lahko štirinožce usposobili že v šestih do osmih tednih. 

Raziskovalci zdaj obolele z blagimi simptomi koronavirusa na severozahodu države pozivajo k sodelovanju. Če bi lahko živali koronavirus uspešno zavohale tudi v okolju in ne samo v bolnišnicah, bi bil to velik napredek dodajajo in ocenjujejo, da bi lahko kužki "zasledili do 250 ljudi na uro."

V ta namen želijo usposobiti skupino šestih psov, s katerimi bi poskusili smrtonosno bolezen odkriti že v nekaj sekundah - tudi pri ljudeh brez simptomov. Skupinica štirinožcev, v kateri so trije koker španjeli, labradorec, labradoodle in zlati prinašalec, seveda potrebuje ustrezne"vzorce za vonjanje." 

Pošljite maske, nogavice, majice

Na pomoč pozivajo ljudi z blagimi simptomi Covid-19, ki morajo na test oziroma so že bili testirani. Prostovoljci jim vzorce zagotovijo po treh urah nošenja maske, za vzorec iz nogavice in majic zadostuje12 ur uporabe.

"Tisti, ki nam bodo pripravljeni pomagati, bodo sodelovali pri ustvarjanju hitre, učinkovite in neinvazivne diagnoze odkrivanja virusa in tako pripomogli k varnejšemu okolju za vse nas," je dejala Claire Guest, izvršna direktorica dobrodelne ustanove Medical Detection Dogs.

Zavoha kapljico krvi v velikem bazenu

Pasji voh je deset tisočkrat občutljivejši od človeškega. Za boljšo predstavo: pes lahko zavoha kapljico krvi v velikem bazenu (večjem, kot je olimpijski). Njegov nos je vlažen, zato lažje ujame delce vonjav. V pasjem nosu gre zrak po dveh poteh – ena je namenjena dihanju in druga vohanju. Ko voha, gre zrak proti tistemu delu nosne votline, v katerem so vohalni receptorji.

Njegov vohalni predel lahko meri do 130 kvadratnih centimetrov ali več, pri človeku pa samo pet. Pes ima lahko do 50-krat več vohalnih receptorjev kot mi, vse to mu omogoča, da razločuje sestavine kompleksnih vonjav.

Nekateri strokovnjaki pravijo, da lahko ljudje zavohajo juho, medtem ko pes lahko zavoha vsako sestavino v njej. Že leta 1989  je bil medicinski reviji The Lancet objavljen članek o bolnici, ki jo je na melanom na nogi opozorila njena psička. 

dezurni@zurnal24.si