Delodajalce v prvi vrsti moti netransparentnost te vlade, saj je po njihovem Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju nastajal v popolni tajnosti: "Preko nobenega izmed organov, kjer zastopamo delodajalske interese; ekonomsko socialni svet, Zavod za zdravstveno zavarovanje, do informacij ali osnutka zakona nismo mogli priti. Še več, ministrica ga je na razpolago ponudila medijem prej kot socialnim partnerjem," so zapisali v sporočilu za javnost, s katerim Milojko Kolar Celarc pozivajo, da zaradi "neprimerne zdravstvene reforme" še enkrat premisli in začasno umakne predlog. 

Reforma bo potopila gospodarstvo

Delodajalci opozarjajo, da predlagani zakon davkoplačevalce samo še dodatno obremenil in ne prinaša zagotovil, da bo naš zdravstveni sistem v prihodnje bolje organiziran in s tem bolj učinkovit.

Zdravstvena reforma uvaja nove obremenitve podjetnikov in obrtnikov, namesto da bi reorganizirala zdravstveni sistem, pravijo: "Ministrstvo za zdravje trdi, da bi s sprejemom predlaganega Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju 80 odstotkov ljudi za zdravstvo plačevalo manj. Navajamo zgolj nekaj določb iz predloga zakona, s katerimi želimo pokazati, da trditev ministrstva ne drži," opozarjajo in dodajajo, da bodo po novem za zdravstvo plačevali le delovno aktivni ljudje, razliko pa bo krilo gospodarstvo in vsi zaposleni, kar je za njih nesprejemljivo.

Dokazila, ki jih navajajo delodajaci

Plačilo novega zdravstvenega nadomestila bo dodatno obremenilo pasivne dohodke, denimo iz kapitala (dividend), premoženja (najemnin) in obresti, pa tudi plače, navajajo delodajalci: "Osnova za uvrstitev v ustrezni razred za plačilo niso samo obdavčljivi letni dohodki, temveč za osebe iz delovnega razmerja tudi neobdavčeni dohodki: plače za poslovno uspešnost, ki so neobdavčene do višine 70 odstotkov povprečne plače v RS, se s tem korakom ministrstva izničuje ukrep razbremenitve iz naslova dohodnine iz 2016;  plače, za katere veljajo po Zakonu o dohodnini posebne davčne osnove; pokojninske rentel ki se vštevajo v davčno osnovo samo v višini 50 odstrtkov", so zapisali in dodali, da ministrstvo s slednjim destimulira vlaganja v drugi in tretji pokojninski steber, saj bodo ti prejemki sedaj dodatno obremenjeni.

Trpela bo pokojninska blagajna

Delodajalci še dodajajo, da bomo zaradi uskladitev prispevne stopnje od pokojnin iz 5,96  na 6,56 odstotka, dodatno obremenili pokojninsko blagajno za 38 milijonov evrov. 

Z ene na drugo blagajno

Ukinitev izplačila za bolniške odsotnosti nad enim letom pomeni, da se obveznost prenaša v pokojninsko blagajno oziroma proračun.  

Preberite še: 

• "Hitra upokojitev je hitra, birokratska, neokusna rešitev neobčutljive družbe"

Po ocenah ministrstva za zdravje se bodo zaradi tega stroški zdravstvene blagajne resda znižali za 45 milijonov evrov, vendar bo ta znesek obremenil pokojninsko blagajno, še piše v sporočilu, kjer opozorijo na še eno "problematično" odločbo iz naslova zdravstvenega zavarovanja:

"Problematične so tudi določbe, da so osebe, ki so koristile zdravstvene storitve izven sistema javnega zdravstva v primeru  komplikacij, ki nastanejo po teh posegih, sami plačniki zdravljenja, čeprav so plačniki zdravstvenega prispevka in zdravstvenega nadomestila. To pomeni, da so dejansko kaznovani, ker so v danem trenutku razbremenili zdravstveno blagajno," na primerih izpostavljajo delodajalci.  

dezurni@zurnal24.si