Prvih opozorilnih znakov demence je veliko in jih imamo v blagi obliki čisto vsi. Prav zato lahko prve znake spregledamo in na demenco pomislimo, ko se ta že dodobra razvije.

Vsi imamo včasih težave s spominom, nam kdaj kaj uide iz glave, pozabimo na rojstni dan in podobno. Pri bolnih ljudeh pa se ti znaki pojavljajo pogosteje, od desetkrat do dvajsetkrat na dan. “Tedaj je že potrebno k zdravniku,” svetujejo v Slovenskem združenju za pomoč pri demenci Spominčica.

Nedavno pridobljene informacije 

Eden od opozorilnih znakov je postopna izguba spomina, ki vpliva na vsakodnevno življenje. “Eden izmed najpogostejših znakov Alzheimerjeve bolezni, še zlasti v začetku, je pozabljanje nedavno pridobljenih informacij,” pravijo v Spominčici. Dodajajo, da je občasno pozabljanje imen ali zmenkov, ki se jih kasneje spomnimo, povsem običajno tudi za zdrave ljudi.

Med prve znake spadajo tudi težave pri govoru ozirma iskanje pravih besed. ”Ljudje z Alzheimerjevo boleznijo težko sledijo pogovoru ali se vanj vključijo. Lahko se zgodi, da sredi govorjenja umolknejo in ne vedo, kako naprej, ali pa se ponavljajo,” pojasnjujejo. Pojavijo se tudi osebnostne in vedenjske spremembe: “Razpoloženje in osebnost bolnika z Alzheimerjevo boleznijo se lahko spremenita. Lahko je zmeden, sumničav, potrt, prestrašen ali vznemirjen. Hitro se vznemiri, bodisi doma, v službi, kadar je s prijatelji ali v ne dovolj znanem okolju.”

Težave že pri vožnji

Foto: Žurnal24 Leta 2005 smo največ denarja dali za starost. Med opozorilnimi znaki so tudi upad intelektualnih funkcij, nezmožnost presoje in organizacije. Bolniki z demenco imajo težave pri vsakodnevnih opravilih, na primer pri vožnji v znan kraj, ali pa se ne spomnijo več pravil priljubljene igre. Med opozorilne znake štejemo še iskanje, izgubljanje in prestavljanje stvari, včasih bolniki celo druge obtožujejo, da so mu stvar ukradli. Bolniki imajo tudi težave pri krajevni in časovni orientaciji: “Ljudje z Alzheimerjevo boleznijo se ne spomnijo datuma, ne vedo, kateri letni čas je, in se ne zavedajo, da čas teče. Težko doumejo nekaj, kar se ne dogaja tisti hip.”

Dementne osebe pogosteje neskončno ponavljajo ena in ista vprašanja, zaznamo pa lahko tudi spremembe pri čustvovanju in vedenju. “Ljudje z demenco pa pogosto kažejo hitra, tudi zelo izrazita čustvena nihanja, od žalosti do jeze ali veselja brez očitnega razloga. Izraženo čustvovanje je lahko v danem trenutku povsem neustrezno,” opisujejo. Najpogosteje se tudi zapirajo vase in izogibajo družbi, pojavijo se tudi težave pri razumevanju vidnih podob in prostorskih odnosov. “Ljudje z Alzheimerjevo boleznijo drugače presojajo in se drugače odločajo. Ne znajo več ravnati z denarjem in na primer kupujejo nepotrebne stvari, ki jim jih ponujajo po telefonu. Slabo skrbijo tudi za osebno urejenost in higieno,” še opisujejo v Spominčici.

Zdravila blažijo simptome

“Če vas zanima karkoli v zvezi s opozorilnimi znaki, je priporočljivo, da obiščete zdravnika,” pravi  predsednica združenja Štefanija L. Zlobec. Zgodnja diagnoza namreč omogoča najboljše možno zdravljenje, iskanje podpore in načrtovanje prihodnosti. Pojasnjuje, da dostopna zdravila za demenco zgolj blažijo simpotme in upočasnjujejo razvoj bolezni, “zato je pomembno, da bolnik s sumom na demenco čim prej obišče zdravnika, ki postavi diagnozo in predpiše zdravila, ki so najbolj učinkovita v začetni fazi bolezni.”

Po njenih izkušnjah se nekateri bolniki v začetku zavedajo, da je nekaj narobe, drugi spet ne. Svojci so v začetku pogosto negotovi, saj ne vedo, da gre za bolezen in spremembe pripisujejo starosti. Štefanija L. Zlobec opozarja, da demenca ni običajen del starosti. “Zato je ob sumu na demenco pomembno, da bolnik čimprej obišče zdravnika in dobi diagnozo in ustrezno zdravljenje. Tako bo zanj in za njegove bližnje tudi načrtovanje prihodnosti z boleznijo lažje,” dodaja.

Foto: Shutterstock upokojenka, starost starejši Veliko bolnikov z demenco noče k zdravniku, ker menijo, da z njimi ni nič narobe. “Če se bolnik temu upira, ga poskušamo prepričati, da je pregled potreben zaradi kakšne druge težave, ki jo ima. Denimo vidok visok tlak, srčne bolezni ... ,” svetuje. Če to ne uspe, se z zdravnikom dogovorimo za obisk na domu. Tudi tu velja, da se prepričevanja lotimo strpno in potrpežljivo in poskusimo znova, če nam prvič ne uspe. “Obstaja tudi možnost, ki je plačljiva, da bolnika na domu obišče psihiater,” še pravi. Najpogostejše napake svojcev, ko opazijo prve znake bolezni so po njenih izkušnjah nerazumevanje, jeza, bes, strah, vzkipljivost, krivda, sram, nemoč in lastna ogroženost.

Strokovnjake lahko povprašate o demenci tukaj.