Predstojnica klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc je na današnji novinarski konferenci poudarila, da je v zadnjem času veliko število bolezni povezano s potovanji. Sami pa opažajo, da popotniki ne vedo, kam naj se obrnejo po informacije ali pa jim ne verjamejo.
Tako bi se morali pred potovanjem vsi oglasiti v ambulanti za popotnike na območnih enotah Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja in se ustrezno zaščititi pred potovalnimi boleznimi, tako s cepljenjem kot kemoprofilakso, denimo jemanjem antimalarikov.
Po besedah Tadeje Kotar z infekcijske klinike v zadnjem času sicer opažajo veliko odpornost povzročiteljev malarije na antimalarike, zaradi česar je ustrezna zdravila vedno težje dobiti. A je zelo pomembno, da popotniki zdravila jemljejo, pri čemer morajo prej dobiti strokoven nasvet.
Lejko Zupančeva je dodala, da je velika tudi odpornost na protimikrobna zdravila. "Ni več tako, da bomo kar nekaj vzeli in bo driska minila," je dejala in pojasnila, da je v jugovzhodni Aziji večina povzročiteljev že precej odpornih. Zato je izpostavila nujnost pametnega vedenja pri uživanju hrane in pijače po načelu "olupi, skuhaj ali pusti".
Od leta 2016 cepljenje proti rumeni mrzlici velja doživljenjsko. Tako popotniki ne potrebujejo več poživitvenega odmerka vsakih deset let, česar pa veliko ljudi še ne ve.
Poleg bolezni, ki jih ljudje dobijo na potovanjih po tropskih krajih, pa so težava tudi bolezni, ki se ponovno pojavljajo v Evropi, denimo ošpice. Kotarjeva je zato opozorila na nujnost cepljenja proti tej nalezljivi bolezni. "Otroci, ki danes niso cepljeni, bodo enkrat stari 18, 20 let, hoteli bodo potovati in bodo zaradi enih navadnih noric ali pa ošpic nekje v tropih umrli," je opozorila.
Zaradi klimatskih in geografskih sprememb pa se v Evropi ponovno ponavljajo bolezni, kot so malarija, shistosomoza, čikingunja in trebušni tifus.
Težava je po besedah predstojnice infekcijske klinike tudi pri ljudeh, "ki se gredo medicinski turizem", saj se vračajo "kolonizirani z odpornimi bakterijami", kar predstavlja veliko tveganje. Na kliniki tudi opažajo, da potuje vse več ljudi, ki so kronično bolni ali imajo okvare imunskega sistema.
Pri teh je potrebna posebna pozornost, tako kot tudi pri nosečnicah in otrocih. Kotarjeva svetuje, naj nosečnice ne potujejo na malarična območja, saj malarija v nosečnosti poteka huje. Nosečnica se mora zavedati, da gre za tveganje, ter naj raje potuje nekam, kjer bo imela tudi ustrezno oskrbo.
Tudi pri otrocih je potrebna previdnost, čeprav je večina cepljenj pri letu ali dveh starosti zanje popolnoma varna, jemljejo pa lahko tudi antimalarike. Če pa malarijo vendarle dobijo, ta pri otrocih poteka precej huje, zato Kotarjeva potovanj v podsaharsko Afriko z otroki ne priporoča.