Slovenski prazniki so že pregovorno vezani na praznično obloženo mizo, pogostejše prenajedanje in opuščanje telesne dejavnosti. Pestra ponudba praznične hrane, ki ima lep videz, vonj in okus, poveča tek. "Zato je pomembno, da smo ob vseh sladkih, mastnih in slanih dobrotah, čim bolj zmerni," svetuje Vida Fajdiga Turk z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. "Na zabave ne hodimo lačni, temveč doma pred dogodkom pojejmo nekaj lahkega. Torej, pomemben je razmislek ter načrtovanje obrokov v naprej, s čimer se izognemo prenajedanju."

Pomagajte si z vodo, sadjem in zelenjavo

Predlaga, a pazimo na velikost obrokov in izbirajmo manjše porcije, pri čemer si lahko pomagamo z manjšimi krožniki. "Pred vsakim obrokom popijmo kozarec vode ali nesladkanega čaja, kar nas vsaj malo nasiti in odvrne od pretiranega uživanja hrane," svetuje Fajdiga Turkova. "Ne glede na skorajda pregovorno obvezno prisotnost tradicionalnih jedi poskrbimo, da bo jedilnik kolikor se le da uravnotežen, torej tudi z dovolj zelenjave, sadja, kaš ter izdelkov iz polnovrednih žit. S tem zaužijemo dovolj vitaminov in mineralov in zlasti dovolj vlaknine, ki ugodno vpliva na našo prebavo. Uživajmo tudi manj mastno mleko in mlečne izdelke ter puste vrste mesa, ki mu odstranimo tudi vidno maščobo. Pazimo pa tudi na dovolj časa, ki ga bomo namenili telesni aktivnosti."

Foto: Žurnal24 teža tehtnica Tuje raziskave kažejo, da prehrana med prazniki lahko vpliva na povečanje telesne teže, v povprečju se zredimo za 1,5 kg, sicer pa drugih dolgoročnih posledic ni. "Izjema so lahko kratkotrajne prebavne težave, kot so napenjanje, zaprtje ali zgaga, ki pa običajno minejo brez večjih zapletov," razlaga Fajdiga Turkova.  "Poslabša se lahko tudi naše počutje, razpoloženje in storilnost."

Kako omiliti težave

Do težav pride po besedah Fajdiga Turkove praviloma le v primeru prenajedanja, neustrezne prehrane ali prevelikih odmerkov alkohola, zato moramo biti toliko zmerni, da to težav sploh ne pride. "Če pa že, potem jih lahko omilimo tako, da naslednji obrok načrtujemo kot lahek obrok z dovolj balasta. Izognimo se sladkorju in živilom iz bele moke, kavi, gaziranim pijačam, ocvrti in mastni hrani, ki lahko težave le še povečajo."

Kozarec vode z žlico kisa ali limoninega soka običajno spodbudi prebavo in prebavne encime. "Pomagamo si lahko tudi z riževo ali ječmenovo juho, ki olajšata prebavo. V primeru zaprtja je najboljša telesna dejavnost in hrana z veliko vlaknine," pojasnjujejo pri NIJZ. "Zaužijemo lahko več surove zelenjave, lupinastega sadja, sokov (npr. slivov, hruškov) ter jabolk. Uporaba prehranskih dopolnil, ki dokazano spodbujajo izločanje želodčne kisline, prebavnih encimov, ali pa krepijo naravno črevesno floro, je smiselna le v primeru indikacij."

Foto: Žurnal24 Limona Praznično prenajedanje je pogosto motiv za odločitev o hujšanju in dieti. "Raziskave kažejo, da nestrokovno hujšanje, enolična prehrana ali določene izključitvene diete lahko celo škodijo zdravju, zato praznike preživite z uravnoteženo prehrano in dnevno rekreacijo," svetujejo pri NIJZ.

Pozitivne spremembe v prehrani

V Sloveniji raziskav, ki nam bi osvetlile prehranske navade med prazniki, nimamo. Imamo pa raziskavo Prehrambene navade odraslih prebivalcev Slovenije z vidika varovanja zdravja iz leta 2009. "V njej smo raziskali nekatere prehranske prakse, ki lahko pomembno prispevajo k varovanju zdravja prebivalcev, v kolikor so usmerjene pozitivno, kot npr. zmanjšana navada soljenja hrane, uživanje zmerno velikih porcij, odstranjevanje vidnih maščob pri mesu ter nekatere druge, ki kažejo, da naši prebivalci v svoj vsakdanjik vključujejo posamezne skupine živil in nekatere načine priprave hrane, ki lahko vplivajo na zdravje."

Foto: Žurnal24 piščanec, ocvrta hrana, cvrtje Pri uživanju manj priporočenih jedi po pogostosti izstopajo ocvrte jedi, ki jih skoraj polovica anketiranih uživa trikrat na teden, od tega najpogosteje moški, anketiranci iz mlajše starostne skupine in tisti z nižjo izobrazbo.

Relativno redko uporabljajo anketirani v prehrani gotove in polgotove jedi ter kupljene pripravljene glavne jedi. "Ugotovitev je skladna z dejstvom, da skuhajo kosilo iz osnovnih živil med tednom vsak dan v skoraj treh četrtinah gospodinjstev, pogosteje v gospodinjstvih starejših odraslih, tistih v vzhodni Sloveniji ter tistih s podpovprečnim materialnim standardom," pojasnjuje Fajdiga Turkova.

Manj solimo kot pred desetimi leti

Posamezne prehranske navade, ki lahko pomembno prispevajo k zdravju, so na NIJZ primerjali za zadnje desetletno obdobje in ugotovili, da danes pripravljene hrane nikoli ne dosoljuje nekaj več kot polovica anketiranih, leta 1997 je bilo takih še okoli tri četrtine.

Foto: Žurnal24 sol, solnica "Hrano brez predhodnega poskušanja pri mizi dosoljuje tri odstotke ljudi, med njimi je največ moških med 26 in 45 let, s poklicno izobrazbo in povprečnim materialnim standardom, kar je manj kot leta 1997, ko je bilo takih približno desetina," pojasnjujejo pri NIJZ.

Nekaj več kot tretjina prebivalcev ima navado, da vedno pojedo vse, kar imajo na krožniku, pri čemer se je ta delež le teh od leta 1997 še povečal. Med njimi je več moških, odraslih in tistih z nižjo izobrazbo, višjimi vrednostmi ITM in iz vaškega okolja.

Jajc je preveč 

Spreminjanje kuharskih receptov je značilnejše za ženske, za osebe v starosti od 26 do 45 let in za tiste z visokošolsko izobrazbo.

"Razveseljivo je, da se je v zadnjem desetletnem obdobju delež tistih, ki spreminjajo kuharske recepte v bolj zdrave različice, povečal," poudarjajo pri NIJZ. "Pri spreminjanju najpogosteje zmanjšajo količine sladkorja in maščob, nato soli, najmanj pogosto pa količino jajc."