"Vedela sem, da je vame lezla neka bolezen, povedali so mi ..."

Foto: Zajem zaslona Anita Ogulin
Foto: Zajem zaslona Anita Ogulin
Anita Ogulin: "Vedela sem, da je vame lezla neka bolezen, vendar sem jo ignorirala. Nisem si želela priznati, da je z menoj nekaj narobe."
Oglej si celoten članek

Začel se je mesec krvnih bolezni, ki bo potekal v znamenju osveščanja o pravočasnem odkrivanju, prepoznavanju in zdravljenju krvnih bolezni. Krvni rak in bolezni krvi lahko zelo obremenijo bolnike, vendar pravočasna diagnoza in sodobne terapije omogočajo dobre možnosti preživetja. Zato so predstavniki bolnikov s krvnimi boleznimi in strokovnjaki, na novinarski konferenci pred začetkom meseca krvnih bolezni poudarili pomen zgodnjega diagnosticiranja in zdravljenja krvnih bolezni.

Kako pomembno je prisluhniti svojemu telesu in pravočasno oditi k zdravniku, še kako dobro ve Anita Ogulin, izjemna slovenska humanitarka, ki je že desetletje sinonim za dobrodelnost in vodilna sila Zveze prijateljev mladine Moste Polje.

Foto: Milan Juršič Pred dvema letoma so ji diagnosticirali kronično levkemijo in mnogocelični limfom B. Kot je dejala, je prve simptome občutila že okoli petdesetega leta, kar je pripisala hormonskim spremembam. Sicer je znojenje in utrujenost povezovala z dolgim, pogosto tudi težkim delavnikom."Vedela sem, da je vame lezla neka bolezen, vendar sem jo ignorirala. Nisem si želela priznati, da je z menoj nekaj narobe," pove.

"Po tretjem cepljenju proti covidu mi je pod pazduho nastala ogromna bezgavka, poleg tega sem se počutila izjemno slabo. Takrat sem vedela, da je nekaj močno narobe. Poslikala sem bezgavko, jo poslala zdravniku, ki me je takoj naročil na Onkološki inštitut, kjer so me takoj sprejeli. Punkcija je pokazala, da imam B velikocelični limfom v zadnji fazi. Seveda so mi povedali, da sem sem prišla veliko, veliko prepozno, ter da bi bilo bolje, če bi malo prej poslušala svoje telo," je dejala. 

Verjeti v znanost, verjeti v medicino, verjeti v naše zdravnike, je po njenem temelj uspešnega zdravljenja. "Ko sem stopila v ustanovo, sem postala neizmerno hvaležna medicini, onkologom, vsem strokovnjakom, ki so to mojo pogubno bolezen začeli spreminjati v upanje, da lahko podaljšajo moje življenje, da lahko celo ozdravim. Moje počutje je dobro, vera v medicino pa neomajna."

Verjeti v znanost, verjeti v medicino

Foto: Milan Juršič Drago Ivanuša Kako pomembno je prisluhniti svojemu telesu in pravočasno oditi k zdravniku, opozori tudi Drago Ivanuša. Priznanemu glasbeniku so pred dobrimi desetimi leti postavili diagnozo diseminiranega plazmocitoma. Gre za krvno rakavo bolezen, ki nastane v kostnem mozgu in prizadene celice bolnikovega imunskega sistema.

Kot je dejal, je prav on "tipični primer zapoznele diagnoze." Kljub hudim bolečinam je več čas iskal izgovore, da mu le ni treba k zdravniku. "Imel sem hude bolečine in kljub terminu pri zdravniku, sem šel raje na morje, češ, saj me bo morje pozdravilo. Ko sem prišel nazaj, so preiskave pokazale, da sem praktično ostal brez enega vretenca. K sreči živim v sistemu, kakršen je pri nas, saj kje drugje verjetno ne bi preživel," je dejal. "Bodimo odgovorni za svoje zdravje, tako ob odkrivanju diagnoze kot tudi med samim zdravljenjem," je pozval. 

Simptomi, ki so znak za alarm in obisk zdravnika

Ker slovenski zdravstveni sistem bolnikom s krvnimi boleznimi zagotavlja najsodobnejše diagnostične in terapevtske možnosti, je izjemnega pomena zgodnja postavitev diagnoze in pravočasno zdravljenje. Onkologinja Urška Rugelj je naštela znake in simptome bolezni, na katere moramo biti pozorni. "V primeru malignih krvnih boleznih so to predvsem nenamerna izguba več kot deset odstotkov telesne teže v šestih mesecih, nočno potenje, zaradi katerega se moramo ponoči preobleči, nepojasnjena povišana telesna temperatura brez znakov okužbe ter huda utrujenost že brez večjega napora. Če opazimo povečane bezgavke, ki niso povezane z okužbo ali rano in ne izginejo po zdravljenju z antibiotikom ter se mogoče še povečujejo, je treba čim prej obiskati osebnega zdravnika. Pozorni moramo biti tudi ob pogostih okužbah ali če opažamo izrazito bledo kožo," je naštela.

Krvne bolezni

Foto: Profimedia Krvni rak Krvni raki in resne bolezni krvi prizadenejo eno ali več sestavin krvi, kot so eritrociti, levkociti, trombociti in plazma, zato kri ne more opravljati vseh svojih funkcij, kot bi jih morala. "Med najbolj akutno življenje ogrožajoče krvne bolezni spadajo predvsem akutne mieloične in limfatične levkemije ter agresivni limfomi," je še pojasnila onkologinja.

Kar 82 odstotkov bolnikov s krvnim rakom ima simptome, ki jih onesposabljajo v vsakodnevnem življenju. V letu 2019 je v Evropi zaradi krvnega raka umrlo 154.000 ljudi. Vpliv krvnih bolezni se odraža v celotni družbi in ekonomiji. Skupni ekonomski stroški vseh bolezni krvi in krvnih rakov v Evropi so ocenjeni na 23 milijard evrov letno.

dezurni@styria-media.si

 

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 6

  • 09:12 2. September 2023.

    To pa ni dobra novica. Upam, da se vse uredi, kot je treba. Bi pa omenil še to, da Je …

  • 08:41 2. September 2023.

    "Po tretjem cepljenju proti covidu mi je pod pazduho nastala ogromna bezgavka,... moja vera v medicino je neomajna." ?!? - …

  • 15:43 1. September 2023.

    Želim vam uspešno okrevanje.

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.