Slovenski prazniki so že pregovorno vezani na praznično obloženo mizo, pogostejše prenajedanje in opuščanje telesne dejavnosti. Pestra ponudba praznične hrane, ki ima lep videz, vonj in okus, poveča tek. Zato je pomembno, da smo ob vseh sladkih, mastnih in slanih dobrotah čim bolj zmerni, opozarjajo zdravniki.
Kot je povedala Vida Fajdiga Turk z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, je hrana poleg zraka in vode najpomembnejša, ne zagotavlja pa nam le energije za delovanje in obnavljanje telesa, ampak tudi energijo in gradnike za zdravo rast in razvoj. Pomembno je, da se zavedamo, da ni vsak dan praznik in da nekatera živila neugodno vplivajo na zdravje. To so energijsko bogata živila, z veliko maščob, sladkorja in soli, po načinu priprave pa predvsem ocvrta.
Hrana na manjših krožnikih
"Na zabave ne hodimo lačni, temveč doma pred dogodkom pojejmo nekaj lahkega. Torej, pomemben je razmislek ter načrtovanje obrokov v naprej, s čimer se izognemo prenajedanju," je dejala Turkova.
Ob tem je treba po njenih besedah paziti tudi na velikost obrokov, izbirajmo torej manjše porcije, pri čemer si lahko pomagamo z manjšimi krožniki. Pred vsakim obrokom je treba spiti kozarec vode ali nesladkanega čaja, kar nas vsaj malo nasiti in odvrne od pretiranega uživanja hrane.
"Ne glede na skorajda pregovorno obvezno prisotnost tradicionalnih jedi poskrbimo, da bo jedilnik kolikor se le da uravnotežen, torej tudi z dovolj zelenjave, sadja, kaš ter izdelkov iz polnovrednih žit. S tem zaužijemo dovolj vitaminov in mineralov in zlasti dovolj vlaknine, ki ugodno vpliva na našo prebavo. Uživajmo tudi manj mastno mleko in mlečne izdelke ter puste vrste mesa, ki mu odstranimo tudi vidno maščobo. Pazimo pa tudi na dovolj časa, ki ga bomo namenili telesni aktivnosti," opozarja Turkova.
Dolgoročnih posledic ni
Pojasnila je še, da nekatere tuje raziskave kažejo, da prehrana med prazniki lahko vpliva na povečanje telesne teže, v povprečju se zredimo za 1,5 kilograma, sicer pa drugih dolgoročnih posledic ni. Izjema so lahko kratkotrajne prebavne težave, ki pa običajno minejo brez večjih zapletov. Poslabša se lahko tudi naše počutje, razpoloženje in storilnost. Praviloma lahko pride do težav le v primeru prenajedanja, neustrezne prehrane ali prevelikih odmerkov alkohola, zato moramo biti toliko zmerni, da do teh težav sploh ne pride.
V primeru zaprtja je najboljša telesna dejavnost in hrana z veliko vlaknine. Zaužijemo lahko več surove zelenjave, lupinastega sadja, sokov ter jabolk. Uporaba prehranskih dopolnil, ki dokazano spodbujajo izločanje želodčne kisline, prebavnih encimov ali pa krepijo naravno črevesno floro, je smiselna le v primeru indikacij.
Praznično prenajedanje pa je pogosto motiv za odločitev o hujšanju in dieti. Raziskave kažejo, da nestrokovno hujšanje, enolična prehrana ali določene izključitvene diete lahko celo škodijo zdravju, zato je treba praznike po mnenju Turkove preživeti z uravnoteženo prehrano in dnevno rekreacijo.