Številne srednje- in dolgoročne strategije na področju zdravstva so zajete v novem Zakonu o zagotavljanju sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih od 2021 do 2031, ki ga je danes podrobneje predstavil minister za zdravje Janez Poklukar.
Kot je uvodoma izpostavil minister, se slovensko zdravstvo sooča s številnimi izzivi že dlje časa, spremembe pa želijo na vseh nivojih zdravstva nasloviti tiste najbolj pereče. Med drugim je naštel problem razdrobljenosti podpornih dejavnosti, visoke tekoče stroške vzdrževanja ter predvsem iztrošenost opreme, ki je po njegovih besedah ''rezultat premajhnega vlaganja v infrastrukturo v zadnjih desetletjih,'' in pomanjkanjem kadra ter strateškega planiranja.
Po številu zdravnikov na 1000 prebivalcev je Slovenija pod evropskim povprečjem. Prav tako za zdravstvo namenja manj finančnih sredstev kot primerljive evropske države.
Nov zakon predvideva modernizacijo in optimizacijo sistema, energetske obnove objektov, vzpostavitev IT podpore, povečanje posteljne zmogljivosti bolnišnic in zmanjšanje razdrobljenosti podpornih dejavnosti, hkrati pa prinaša 250 milijonov evrov v izobraževalne institucije. Kot je ugotovil Poklukar, so ''glavni razlog za pomanjkanje kadra neustrezni delovni pogoji,'' ki bodo izboljšani s krepitvijo sistema splošnih in specializiranih bolnišnic. Cel zakon predvideva sredstva v višini 1,9 milijarde evrov.
Predvideni sta tudi vzpostavitev negovalnih bolnišnic in dodatna podpora realizaciji dolgotrajne oskrbe, ki dopolnjuje ukrepe Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je bil sprejet prejšnji teden. Poklukar je izpostavil tudi zavezo, da bo pri vladi čim prej imenovan svet za duševno zdravje, od katerega veliko pričakuje.
Največ sredstev v UKC Ljubljana in UKC Maribor
Minister za zdravje je v zvezi s strategijo pojasnil, da se že od leta 2008 pripravlja diagnostično-terapevtski servis na nivoju UKC Ljubljana, predvidenih je novih 40 intenzivnih postelj, nove operacijske sobe in nadgradnjo urgentnega centra. Posodobljeni bosta infekcijski kliniki v UKC Ljubljana in UKC Maribor ter infekcijski oddelek na Golniku, kot neposreden odgovor na epidemijo. Splošnim bolnišnicam bo namenjenih preko 500 milijonov evrov, razvoj je predviden tudi za specialne bolnišnice.
Na primarnem nivoju zdravstva, ki ga predstavlja 62 zdravstvenih domov po Sloveniji, zakon predvideva 50 milijonov evrov. Ustanovitelj zdravstvenih domov je lokalna skupnost, ki je neposredno odgovorna za opravljanje zavoda, je v zvezi z višino sredstev za ta nivo pojasnil minister.
Kot je še dodal, je zdravstvena infrastruktura 85-procentno iztrošena, zakon pa predvideva več sredstev v prvih letih, tudi iz razloga, da je Slovenija do leta 2027 primorana realizirati načrt za okrevanje in odpornost, od koder je namenjenih del finančnih sredstev. Ostala so pridobljena iz kohezijske politike REACT-EU in iz proračuna.