Kot smo že pisali, se vse več porodnic v Sloveniji odloča za porod doma, čeprav ga stroka odsvetuje. Opažanje, da se povpraševanja povečuje, je z nami delila tudi Nastja Pavel, dipl. bab., mag. zdr. nege, in ustanoviteljica Zavoda Moja babica. Z njo smo se pogovarjali o prednostih in slabostih poroda na domu.
Je po vašem mnenju porod na domu v Sloveniji še vedno tabuiziran, ali to ne drži? Morda tu veliko vlogo igra stroka, ki ga enotno odsvetuje?
Menim, da ni. Dilemo predstavlja dejstvo, da to področje pri nas ni ustrezno regulirano in nadzorovano. Podatek, da stroka porod na domu odsvetuje, drži. V primeru, da se par zanj vseeno odloči, svetujem upoštevanje vseh strokovnih usmeritev za načrtovan porod doma.
Leta 2018 je nastal dokument Strokovne usmeritve za načrtovani porod doma pri Zbornici – Zvezi in bil dopolnjen v Delovni skupini Ministrstva za zdravje. To so pomembne usmeritve diplomiranim babicam, ki delujejo samostojno pri načrtovanih porodih doma in imajo za samostojno opravljanje zdravstvene dejavnosti dovoljenje Ministrstva za zdravje za opravljanje zdravstvene dejavnosti. V njem se najdejo tako priporočila o izboru žensk z nizkimi dejavniki tveganja, osnovnih pogojih za načrtovan porod v domačem okolju, opremi, postopkih prijave rojstva, zbiranju podatkov kakor tudi ob morebitni premestitvi v porodnišnico.
Katere so tiste glavne prednosti poroda na domu v primerjavi s porodom v bolnišnici?
Diskusije, ki so povezane s porodom doma v primerjavi s porodom v porodnišnici, se primarno vrtijo okoli varnosti. Na splošno je delež porodov na domu še vedno relativno nizek. Zanimivo je nizek tudi v državah, kjer je način dela diplomiranih babic pri načrtovanem porodu doma reguliran in kjer imajo zapisane strokovne standarde in priporočila ter je omogočeno zbiranje perinatalnih podatkov in analiziranje izidov porodov.
Tam je stopnja medicinskih intervencij nižja in rezultati za otroka niso nič drugačni v primerjavi s porodi v porodniški enoti. Kot navajajo v Strokovnih usmeritvah za načrtovani porod doma, imajo prvorodnice, ki nameravajo roditi doma, malo večje tveganje za pojav neželenih rezultatov pri otroku.
Želela bi izpostaviti, da ne moremo primerjati izidov porodov na domu v 'razvitem' in 'manj razvitem' svetu. Prav tako ne moremo primerjati izidov načrtovanih in nenačrtovanih porodov na domu, ter porodov na domu s spremljevalcem, tj. strokovnim spremstvom, in brez spremljevalca.
Osredotočiti se moramo predvsem na naše perinatalne izide in navodila ter standarde, ki so vezani na naše okolje. Na ta način je treba urediti zakonodajo. Kazalniki kakovosti, ki se upoštevajo za 'dobre' ali 'slabe' perinatalne izide, so jasno znani in jih v porodnišnicah tudi redno zbirajo.
Rezultati kažejo v korist ženskam in manjšemu številu intervencij med porodom, potrebnih pa bi bilo več metodološko kakovostnih raziskav glede neonatalne in perinatalne umrljivosti ter obolevnosti. Obstajajo namreč omejitve raziskav, npr. majhen vzorec, saj porodov na domu ni veliko.
Pri porodu na domu je lahko prednost predvsem v fiziološkem procesu, kjer je malo intervencij in posegov. To lahko privede do večjega zadovoljstva ženske in manj poporodnih zapletov. A pri porodu mora biti prisotna ustrezno izobražena, izkušena, usposobljena in licencirana babica, z ustreznimi dovoljenji za samostojno vodenje porodov na domu. Na nacionalni ravni bi bilo vsekakor treba opravljati nadzor in izobraziti oz. usposobiti več babic ter porod na domu dobro integrirati v zdravstveni sistem. V tem primeru porod na domu ne bi bil tako tvegan.
Ženske, ki se odločajo za porod na domu, si želijo predvsem roditi v sproščenem, mirnem vzdušju, kar jim omogoča ohraniti avtonomijo. V družinskem okolju se želijo počutiti varno in udobno ter imeti možnost neomejenega gibanja, izbrati porodni položaj, ki si ga želijo in jim ustreza, želijo se izogniti rutinskim in zahtevnejšim porodniškim posegom, roditi brez farmakoloških sredstev za lajšanje porodne bolečine, biti neprekinjeno s svojim novorojenčkom.
Gre za okolje, kjer je ženska v središču, spremljevalci (babica, partner, dula ali drugi prisotni) pa so 'le njeni gostje'. K temu bi veljalo stremeti tudi v porodnišnicah, saj zelo pomembno vpliva na obporodne izide. V Sloveniji je porod na domu še vedno samoplačniška storitev, zato je pri odločitvi pomemben tudi ekonomski vidik ženske oz. para.
Kateri so najpogostejši zapleti poroda na domu? Kako bi jih lahko omejili?
Sama ne vodim porodov na domu, ukvarjam se predvsem s pripravami na porod in starševstvo. A če se ozrem na obdobje, ko sem delala v porodnišnici, lahko povem, da mora babica (pre)poznati znake zapletov pri porodu in strokovno ter ustrezno odreagirati, ne glede na porodno okolje. V primeru zapletov pri porodu na domu je nujen pravočasen transport v porodnišnico.
Določila v EU opredeljujejo minimalne izobraževalne zahteve za diplomirane babice in ena v nizu kompetenc diplomirane babice je tudi: ''Prepoznavanje opozorilnih znakov nepravilnosti pri materi ali otroku, ki zahtevajo napotitev k zdravniku in pomoč temu zdravniku, kadar je to primerno; izvajanje ustreznih nujnih ukrepov v zdravnikovi odsotnosti, zlasti ročne odstranitve placente, ki ji lahko sledi ročni pregled maternice.'
Pomembno je izpostaviti, da je porod doma primeren za ženske z nizkim tveganjem, kar privede do manjšega tveganja za zaplete. Strokovne usmeritve za načrtovani porod doma opredeljujejo dejavnike tveganja, pri katerih obstaja večja nevarnost za zaplete pri ženski ali otroku med, ali takoj po porodu.
V primeru, ko diplomirana babica ugotovi, da ni dejavnikov tveganja za zaplete, žensko uvrsti v skupino porodnic z nizkim tveganjem. V strokovnih usmeritvah za načrtovani porod doma najdemo tudi 'Obvestilo nosečnici o načrtovanem porodu doma', ki ga podpiše tako porodnica kot babica. Resni zapleti, ki se jih bojimo v vseh porodnih okoljih in pomenijo visoko tveganje za perinatalno in/ali neonatalno smrt, pa so odstop posteljice, zastoj pri ramenih, izpad popkovnice, nenaden padec plodovega srčnega utripa, hude poškodbe presredka, krvavitve in zaostali deli posteljice.
Komu bi porod na domu posebej odsvetovali?
Porod na domu je lahko varna izbira, a ne za vse nosečnice. Izhajati je treba predvsem iz zdravstvenega stanja ženske in otroka, oddaljenosti od nujne medicinske pomoči, hkrati mora porod spremljati izkušena babica z ustrezno licenco in dovoljenji za opravljanje porodov v Sloveniji. Kadar se odločimo za porod na domu, prevzemamo večjo odgovornost in vključenost v sam porodni proces. Prav tako moramo biti dobro fizično in psihično pripravljeni na (fiziološki) porod.
Ne glede na izbiro porodnega okolja je treba vedno pretehtati potencialne prednosti in tveganja. Na državni ravni moramo vzpostaviti sistem, ki bo ženskam omogočal prosto izbiro porodnega okolja, in ki bo varno in ustrezno strokovno vodeno ter nadzorovano.
Za porod na domu so torej primerne ženske z nizkim tveganjem, kar pomeni, da nosečnost poteka brez težav in se pri njih ne pričakuje zapletov med porodom. Če v grobem povzamemo kriterije za porod na domu, je to enoplodna nosečnost, otrok, obrnjen z glavo navzdol, brez predhodnega carskega reza (nekatere smernice vključujejo tudi ženske z enim predhodnim carskim rezom, kjer je bil izveden nizek prečni rez), porod se mora spontano začeti med 37. in 42. tednom nosečnosti, ženska ne sme imeti predležeče posteljice, preeklampsije in določene prednosečniške bolezni, ki sodijo v kategorije dejavnikov tveganja.
"Kadar se odločimo za porod na domu, prevzemamo večjo odgovornost in vključenost v sam porodni proces."
dipl. babica Nastja Pavel
Ženske, ki se odločijo za porod na domu, morajo biti dobro informirane, saj le tako lahko sprejmejo informirano izbiro. Prav tako morajo biti ustrezno strokovno podprte, brez pristranskosti. Na tem mestu lahko omeniva, da Združenje za perinatalno medicino Slovenije pri Slovenskem zdravniškem društvu, Razširjeni strokovni kolegij za ginekologijo in porodništvo in Razširjeni strokovni kolegij za zdravstveno in babiško nego pri Ministrstvu za zdravje Slovenije ter Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, porod doma odsvetujejo.
Je lahko slaba stran poroda na domu tudi ta, da nosečnica z gotovostjo ne ve, ali je oseba, ki ji stoji ob strani, za to ustrezno usposobljena?
Da, to je lahko težava, ker poraja dvom, ki pri ženski ustvari strah. Prav zato je izbira strokovno usposobljene babice zelo pomembna.
Strokovne usmeritve za načrtovani porod doma navajajo, da je babica pred pričetkom poroda na domu dolžna obvestiti najbližjo nujno medicinsko pomoč ter odgovornega zdravnika v najbližji porodnišnici. Prav tako jih je dolžna obvestiti ob zaključku poroda. V primeru zapletov mora s pomočjo nujne medicinske pomoči organizirati premestitev v najbližjo porodnišnico, kjer bo po premestitvi v bolnišnično okolje skrb za porodnico prevzelo osebje v porodnišnici.
Babica, ki vodi porod na domu, je dolžna voditi porodni zapisnik in ostalo dokumentacijo, ki jo mora poslati na NIJZ. Tam se podatki vnesejo v nacionalni bazo podatkov. Le to nam omogoča spremljati statistične podatke glede načrtovanih porodov na domu.
Kot babica si želim, da bi bili porodi po meri ženske in otroka, varni, glede na njuno zdravstveno stanje, da so upoštevane realne želje ženske in izbira porodnega okolja. Zato je pomembno, da dobro preučimo, s čigavo pomočjo bomo rodili na domu. Ključno je, da je v primeru poroda na domu vzpostavljena dobra komunikacija med babico pri porodu na domu in najbližjo porodnišnico. Babica pa mora pri svojem delu ravnati odgovorno in strokovno. Preden sprejme žensko za porod na domu, mora pretehtati vsa tveganja, upoštevati oddaljenost od porodnišnice in nujne medicinske pomoči, dostopnost terena.
"Kot babica si želim, da bi bili porodi po meri ženske in otroka, varni, glede na njuno zdravstveno stanje, da so upoštevane realne želje ženske in izbira porodnega okolja."
dipl. babica Nastja Pavel
Pomembno je, da je ženska pred načrtovanim porodom na domu s strani izbrane babice natančno seznanjena s tveganji, koristmi in drugimi pomembnimi informacijami, ki lahko vplivajo na odločitev glede kraja in načina poroda. Zato je angažma ženske zelo pomemben, da sprejme ustrezno informirano in varno odločitev. Ženska mora podpisati tudi obrazec o informiranem pristanku.
Menite, da imajo lahko družbena omrežja in vplivnice vpliv na nekoliko popačeno, preidealizirano predstavo poroda na domu?
Najbrž je k popularnosti poroda na domu pripomogla medijska izpostavljenost nekaterih tujih vplivnic. Je pa res, da družbena omrežja niso ravno preplavljena s prikazi (fiziološkega) poroda na domu, saj ni veliko žensk, ki se odločijo za porod na domu, še manj pa je žensk, ki želijo svoje intimne trenutke javno deliti.
Porod na domu je res drugačna izkušnja in sama rada pogledam posnetke ali fotografije porodov na domu, ki prikazujejo različne vidike fiziološkega poroda, kar nekaj prikazov je realnih. Menim, da lahko s pomočjo realnih prikazov poroda na domu bolje vidimo, razumemo in doživimo fiziologijo poroda, občutke in odzive ženske na popadke, porod, iztis. Je pa res, da mora biti ženska dovolj psihično in fizično pripravljena na (fiziološki) porod. Potreben je angažma v same priprave, na osnovi katerega lahko sprejme informirano odločitev. Več kot bo ženska prejela kakovostnih informacij, bolj realno sliko o porodu si bo lahko ustvarila.
Včasih opažam popačene predstave o poteku nosečnosti in poporodnem obdobju, teh objav je na družbenih omrežjih več, a so pogosto tipske, preplavljene z nasmejanimi obrazi, srečnimi družinami, popolnim izgledom. V naši naravi je, da redko objavljamo svoje trenutke slabosti in ranljivosti, ki se v obdobju nosečnosti pojavljajo iz več razlogov. Takšne objave lahko v obdobju nosečnosti in po porodu pri bolj senzitivnih osebah povzročijo neprijetne občutke. Sprašujejo se, zakaj pri njih ni vse tako idealno. Povzročijo tudi popačeno sliko poteka nosečnosti in poporodnega obdobja, kar lahko vodi v duševne stiske.
Na videz idealne fotografije in video vsebine, ki jih objavljamo na družbenih omrežjih, pogosto ne odražajo realnega (duševnega) stanja, saj je to tisti del, ki ga običajno skrivamo. Po drugi strani so družbena omrežja lahko dober vir strokovnih informacij, v kolikor jih posreduje profil/oseba z ustreznimi kompetencami in ustrezno formalno izobrazbo in izkušnjami.
"Včasih opažam popačene predstave o poteku nosečnosti in poporodnem obdobju, teh objav je na družbenih omrežjih več, a so pogosto tipske, preplavljene z nasmejanimi obrazi, srečnimi družinami, popolnim izgledom, saj redko objavljamo svoje trenutke slabost in ranljivosti, ki pa se v obdobju nosečnosti iz več razlogov pojavljajo."
dipl. babica Nastja Pavel
Opažam in pozdravljam, da v zadnjem času nekatere vplivnice pri deljenju vsebin dodajo svoje osebne občutke in izkušnje, ter vse bolj pogosto povedo, da ni vse tako idealno, kot je morda videti. Morda je za eno popolno fotografijo potrebovala več ur, ker ji je bilo pred tem tako slabo. Ali pa, da so za želeno fotografijo na sprehodu porabili več ur. Mogoče zato, ker je otrok jokal, ali je zaradi bolečin sama potrebovala veliko časa. Danes je omogočen zelo enostaven dostop do informacij, kjer je tudi na področju nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja včasih težko ločiti kvalitetne informacije od nekvalitetnih.
Pomembno je, da ženske sledijo relevantnim strokovnim virom. Če bo ogled realnih video vsebin fiziološkega poroda pripomogel k temu, da se bodo ženske na porod pripravljale, to vsekakor velja pozdraviti.
Bi se v prihodnosti v Sloveniji porod na domu vseeno lahko bolj razvil?
Če želimo razvijati porod na domu, moramo zagotoviti ustrezno usposobljenost babic za porod na domu, torej omogočiti prakso tudi izven porodnišničnega okolja. Prav tako je za napredek treba sistemsko urediti nadzor nad tistimi, ki vodijo porode na domu in ki izvajajo in opravljajo samostojno babiško dejavnost. Treba je spremljati njihove izide in tako prispevati k večji varnosti in napredku porodov na domu. Če želimo, da je porod na domu varen, ga je najprej treba dobro integrirati v zdravstveni sistem.