Med naravnimi katastrofami, zlasti poplavami, se lahko živila onesnažijo s površinsko vodo, ki je mikrobiološko in kemično onesnažena in je zato lahko nevarna za ljudi in živali. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) še posebej opozarja nosečnice, starejše, otroke in ljudi z oslabljenim imunskim sistemom.

• Živila, ki so prišla v stik s poplavno vodo, zavržemo.
• Vsa živila pregledamo, če morda ne vsebujejo tujkov, koščkov stekla, drobcev drugih poškodovanih predmetov.
• Živila, ki vsebujejo tujke, zavržemo.
• Vsebino iz poškodovanih vreč, ki ni bila v stiku s poplavno vodo, preložimo v nove vreče, ki jih skladiščimo ločeno od nepoškodovanih in jih prednostno porabimo.
• Zavreči je treba pločevinaste konzerve z živili, ki so kakorkoli poškodovane, npr. so napihnjene, predrte, zarjavele, brez označb in živila v poškodovani, razpokani, polomljeni stekleni embalaži.
• Živila v originalno zaprti, nepoškodovani pločevinasti ali stekleni embalaži, ki je prišla v stik s poplavno vodo, so najverjetneje varna. Če je le mogoče, zunanjost embalaže pred uporabo očistimo in jo v celoti operemo. Če je mogoče površino embalaže tudi razkužimo z ustreznim razkužilom po navodilih proizvajalca. Pazimo, da razkužilo ne pride v stik z živilom.
• Živila, ki so bila izpostavljena kemičnemu onesnaženju, je treba zavreči. Na splošno velja, da kemičnih snovi ne moremo sprati z živil (npr. naftnih derivatov …).

Živila v hladilnikih in zamrzovalnikih

• Če hladilniki in zamrzovalniki niso bili poplavljeni in do izpada električne energije ni prišlo, lahko v njih shranjena živila uporabimo.
• Hladilnike in zamrzovalnike odpiramo le, kadar je to nujno potrebno.