Antidepresivi so predmet številnih debat in mnenj; od tega, da spremenijo osebnost in uničujejo možgane, do tega, da zdravljenje z njimi prinaša odvisnost in hude stranske učinke

V Sloveniji se poraba antidepresivov iz leta v leto povečuje. Tako je bilo lani za antidepresiv predpisanih 540.300 receptov, kar je tri odstotke več kot leta 2015.

Največ so jih predpisovali v zasavski regiji, sledita goriška in podravska regija, kažejo podatki NIJZ. Najmanj so jih predpisovali v osrednjeslovenski ter v gorenjski regiji: "Število izdaj receptov je od leta 2008 do leta 20015 naraslo za 28 odstotkov, vendar je treba vedeti, da se jih ne ne predpisuje le pri depresiji, ampak tudi pri nekaterih drugih motnjah," pravi Nuša Konec Juričič, specialistka socialne medicine in javnega zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Preberite še:

• Depresija: razprši se na tisoče simptomov

• Intervju: Mojca Zvezdana Dernovšek

Foto: NIJZ Depresija NIJZ Mnogi menijo, da so antidepresivi samo potuha, da se jih predpiše preveč, S tem se ne strinja priznana psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek. Pravi, da vseh zdravil, ki delujejo na živčevje, ne smemo metati v isti koš. Sicer so antidepresivi pogosto edina rešitev.

Predpisovanje antidepresivov še vedno nizko

Problem pri nas so predvsem tablete za spanje in protibolečinske tablete: "Če bi mi ugotovili, da že vsi jemljemo antidepresive, potem bi to bilo zaskrbljujoče. Glede na količino predpisanih antidepresivov in glede na število ljudi, ki dobivajo ta zdravila, pa je stvar še zelo daleč od tega, da bi lahko bili zadovoljni. V resnici je predpisovanje teh zdravil v Sloveniji še vedno prenizko. Ponavadi je na to treba gledati na osnovi primerjave med pomirjevali, uspavali in predpisanimi antidepresivi. Če je to razmerje deset proti ena, smo na konju, mi pa še zdaleč nismo tam. Imamo regije v Sloveniji, kjer je to razmerje zelo neugodno, čeprav se v zadnjih letih izboljšuje," dodaja psihiatrinja, ki poudarja, da antidepresivi ne povzročajo odvisnosti.

Strah pred pomirjevali in uspavali še kako upravičen

Pomirjevala povzročajo eno najhujših oblik zasvojenosti, ob prekinitvi terapije z benodiapezini se lahko pojavijo abstinenčni znaki, enaki prvotnim, ki so bili povod za zdravljenje: nemir, strah, zmedenost, panika, nespečnost.

"Imamo ogromno ljudi, ki so dejansko odvisni in so nam v poduk, da ne ustvarjamo novih. Zelo bi si želela, da bi se ta strah pred zdravili za duševne motnje preselil na podskupino benzodiazepinov. Ostala zdravila naj se jemlje kot tista, ki so v pomoč, nekaj, kar nam želi premagati duševno motnjo. Vsi strahovi, ki  so vezani na uspavala in pomirjevala, pa so dejansko upravičeni in so še premajhni,"  dodaja specialistka psihiatrije in predavateljica na Medicinski fakulteti v Ljubljani.

Pri hudi depresiji edina rešitev

Antidepresivi so med najvarnejšimi in najbolj učinkovitimi zdravili, niso pa vsemogočni ob tem je pravilna diagnoza je še kako pomembna, ves čas opozarjajo strokovnjaki. Res pa je, da v nekaterih poklicih ljudje ne smejo jemati antidepresivov, denimo poklicni vozniki in piloti.

Starejšim ne bi smeli predpisovati pomirjeval

Sicer ta zdravila zdravniki predpisujejo tudi za različne druge indikacije in ne samo za depresijo: "Zdravimo tudi nespečnost pri strarejših, kar je varneje, kot če bi jim dajali uspavalo. Dejstvo je, da ljudem po 65. letu ne bi smeli dajat uspaval, saj je večja verjetnost, da pride do zlomov in padcev," dodaja strokovnjakinja. 

vanda.levstik@zurnal24.si