Nadaljnji izziv znanstvenikov na tem področju bo ugotoviti, kako spodbuditi matične celice, ki se nahajajo v kolenskem sklepu, k regenerativnemu delovanju in ga čim dlje in bolje ohraniti, je še navedla Zupanova, ki je po vrnitvi domov spet zaposlena kot asistentka na katedri za klinično biokemijo Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.

Morda bodo pozdravili bolezen

Če bo znanstvenikom to uspelo, bodo ljudje, ki trpijo zaradi obrabe kolenskih sklepov, čemur se v medicinski terminologiji reče osteoartroza, morda imeli možnost celo pozdraviti svojo bolezen. Obraba sklepov je namreč napredujoča bolezen, ki se jo s trenutnimi možnostmi zdravljenja lahko le upočasni, ne pa ozdravi.

S časom vodi v okorelost in izgubo gibljivosti sklepa, osebi s to boleznijo slabša kakovost življenja, ji prinaša trpljenje zaradi bolečin ter zmanjšane funkcionalne sposobnosti in sposobnosti za delo. Na žalost se največkrat bolezen odkrije prepozno, ko je hrustanec že tako izrabljen in sklep tako prizadet, da se ga lahko samo še zamenja z umetnim.

Raziskovalna ekipa je po petih letih intenzivnega dela nad rezultati navdušena. Čeprav je že dolgo znano, da je sinovijska ovojnica, tanka vezivna membrana, ki obdaja naše sklepe, mesto nahajanja matičnih celic pri odraslih, pa je skupina iz Aberdeena identificirala novo populacijo matičnih celic s sposobnostjo regeneracije hrustanca in celo tvorbe kolenskega sklepa na novo.

Identificirali so tudi ključni protein Yap, odgovoren za regulacijo teh celic. V bistvu se zdi, kot da imajo te nove celice neke vrste spomin na čas zgodnjega razvoja, ko so formirale naš kolenski sklep, saj so sposobne na novo tvoriti ta sklep tudi v odrasli dobi.

O dognanju so pred kratkim poročali v eni od najuglednejših znanstvenih revij Nature Communications