Kronična obstruktivna pljučna bolezen KOPB je kronično obolenje dihal. Za bolezen so značilni kratka sapa, kroničen kašelj ter povečano nastajanje sluzi in izpljunkov.

Če je kajenje daleč najpogostejši vzrok obolevanja za KOPB, strokovnjaki sedaj opozarjajo še na razkužila predvsem belila -kemijska sredstva najpogosteje uporabljamo za razgrajevanje plesni in odstranjevanje madežev.

Redna uporaba razkužil je povezana z večjim tveganjem pljučne bolezni, je pokazala najnovejša študija, predstavljenja na kongresu evropskega združenja za dihala (European Respiratory Society International Congress 2017), ki v teh dneh poteka v Milanu. 

Uporabljanje razkužil enkrat tedensko za tretjino poveča tveganje za nastanek KORB, so na kongresu opozorili strokovnjaki za pljučne bolezni. 

To je KOPB

Najpogostejši vzrok obolevanja za to boleznijo je kajenje. Zboli jih približno dvajset odstotko.  Med drugimi vzroki za to bolezen, zaradi katere v Sloveniji letno umre od 500 do 600 oseb, so še velika izpostavljenost prahu in kemikalijam (prah, dražljivci, dim), onesnažen zrak in dim, ki nastaja pri gorenju lesa. 

Znaki bolezni

V bolnišnici Golnik opozarjajo, da bolnik s KORB kašlja predvsem zjutraj, lahko pa tudi preko dneva: "Mnogi bolniki sprejmejo kašelj kot običajen pojav kadilskega življenja, se zaradi tega ne vznemirjajo in zato tudi ne obiščejo zdravnika," dodajajo.

Izpljunek je običajno bel ali prozoren. V času prebolevanja nahoda ali zaradi okužbe z bakterijami pa izpljunek postane obilnejši in rumeno obarvan.

Znak za KORB je tudi težka ali kratka sapa. Le-ta se sprva pojavlja med fizičnim naporom, v napredujočih obdobjih bolezni pa tudi pri manjših fizičnih opravilih, pri opravljanju osebne higiene ali kasneje celo pri mirovanju. Težko sapo, ki se sprva pojavlja le med fizičnim naporom, bolniki nemalokrat pripišejo slabi telesni pripravljenosti. 

Poslabšanje bolezni pa tudi smrt

Pri bolnikih se poslabšanje bolezni kaže tudi kot oteženo dihanje izrazitejše izkašljevanje. To se zgodi ob prebolevanju virusne ali bakterijske okužbe diha. V tem primeru bolnike zdravijo z ustreznimi antibiotiki, takrat bolnik pogosteje vdihuje zdravila za širjenje dihalnih poti.

Pri bolnikih, ki imajo pljučno funkcijo že pomembno zmanjšano, pride v takih primerih do pomanjkanja kisika v krvi. Taki bolniki morajo v bolnišnico: "Zaradi hude okvare pljuč se v bolnikovi krvi hitro kopiči ogljikov dioksid, zaradi česar postane bolnikova zavest motena. Tak bolnik je življenjsko ogrožen, zato mu vstavimo v sapnik posebno cevko in ga priključimo na aparat za umetno predihavanje pljuč - ventilator. Bolnik je v takem stanju na intenzivnem oddelku zdravljen več dni; v tem času z usmerjenim zdravljenjem poskušamo odpraviti vzrok, ki je privedel do tako hudega poslabšanja bolezni," dodajajo v Kliniki Golnik.