Raziskovalci s Fakultete za vede o zdravju na Univerzi na Primorskem so v sodelovanju z Univerzo v Novem Sadu, Inštitutom za prehransko tehnologijo, izvedli raziskavo, v kateri je sodelovalo 34 oseb z motnjami v presnovi lipidov, brez zdravil za zdravljenje, starih v povprečju 45 let in s povprečnim indeksom telesne mase 26. 

Udeleženci so najprej zaporedoma pet tednov uživali zajtrk, ki je vseboval tudi ajdo, sledil je enotedenski premor, zatem pa so še pet tednov uživali zajtrk brez tega žita:

Izjemni rezultati

"Po končani raziskavi so se pokazali izjemni rezultati, saj je uživanje žitnega proizvoda na osnovi ajde vplivalo na zmanjšanje nizke stopnje kroničnega vnetja in lipidnega profila udeležencev in sicer za 10 do 15 odstotkov se je udeležencem zmanjšala serumska koncentracija celokupnega in LDL holesterola, v primerjavi s proizvodom, ki ajde ni vseboval," raziskavo povzema portal prehrana.si

Brez oglaševanja Ste zmedeni, ko se odločate med maslom ali margarino?

Foto: Profimedia Ajda Rezultati projekta so izjemnega vpliva, saj nakazujejo na to, da bi lahko v prihodnje z vnosom določenih sestavin hrane vplivali na izboljšanje lipidnega profila in zmanjšanje nizke stopnje kroničnega vnetja tako pri asimptomatskih posameznikih kot tudi tistih z določenimi obolenji, kot je na primer metabolnim sindromom, so zapisali.

Motnja v proizvodnji lipodov

Nenormalni lipidni profil pomeni nenormalne vrednosti krvnih maščob, ki je glavni glavni dejavnik tveganja za aterosklerozo, ki lahko posledično vodi bolezen srca, možganska kap. Lipoproteini so sicer snovi, ki so sestavljene iz beljakovin (proteini) in maščob. Odgovorni so za prenos maščob po krvi, na količino v krvi pa vplivajo prehrana, telesna teža, starost, stres, zdravila in hormoni. 

• Na splošno najbolj znana sta HDL (high density lipoprotein = lipoprotein z visoko gostoto) in LDL (low density lipoprotein = lipoprotein z nizko gostoto).

Omenjena lipoproteina se pogosto enači s holesterolom, tako da tudi holesterol delimo na LDL (slabi) in HDL (dobri). Lipoproteini z nizko gostoto (LDL) prenašajo holesterol od jeter do drugih delov telesa. Če je LDL-holesterola v krvi preveč, se lahko začne nalagati na stene žil. 

Kronično vnetje 

Kronično vnetje je odziv imunskega sistema, ter je nujen in sestavni del učinkovitega vsakodnevnega boja proti tujkom. Kadar pa pride v telesu do prekomernega odzivanja se poveča  pretok krvi, na tem mestu se dvigne temperatura, lahko pride do pordelosti, otekanja, zabuhlost- zaradi prekomernih vnetnih reakcij, se pojavijo različna obolenja. 

Metabolni sindrom

Metabolni sindrom, imenovan tudi inzulinska rezistenca je skupek večih zdravstvenih stanj in sicer gre za: povišan krvni sladkor, povišan krvni pritisk, abnormalne vrednosti holesterola ali trigliceridov, eden od znakov pa je tudi odvečna telesna maščoba okoli pasu.

Ajda - slovenska tradicija

Foto: Žurnal24 Ajda ni samo zimska jed

Ajda se vzgaja več stoletij, sedaj pa je postala pomembno alternativno žito. Zasledimo jo kot koristno sestavino v proizvodnji funkcionalnih živil. V njej se nahajajo škrob, antioksidanti, prehranska vlaknina, proteini z visoko biološko vrednostjo ter ostale zdravju koristne sestavine. "Seme ajde vsebuje škrob ter veliko dragocenih sestavin, kot so proteini, antioksidanti, elementi v sledovih ter prehranska vlaknina." Ajda je primerna tudi za bolnike s celiakijo, navaja Nutris. 

Hranilna vrednost ajde na 100g

•  Energijska vrednost 343 kcal 
•  Ogljikovi hidrati 71,5 g - od tega vlaknine 10 g
•  Maščobe 3,4 g -  od tega nasičene 0,741 g
•  Beljakovine 13,25 g
•  Natrij 1 g

.