V družbi obstaja kar nekaj mitov, ki se nanašajo na higieno hrane. Eden od takih je tudi ta, da plesen na živilu preprosto odstranimo in ga pojemo.  A znanstvenica Barbara Jeršek z biotehniške fakultete opozarja, da to ne drži.

Poudarila je, da če opazimo plesen na živilu, ga moramo obvezno zavreči ne glede na to, za katero živilo gre. "Plesen na katerem koli živilu je vrh ledene gore. Vsako živilo, na katerem lahko s prostim očesom vidimo plesen, je neprimerno za uživanje," je dejala Jerškova.

Sicer je verjetnost, da bodo te plesni tvorile mikotoksine, zelo majhna. Obstaja namreč ogromno različnih plesni. Znanstveniki poznajo več kot 400 mikotoksinov, ki jih plesni kot metabolite izločajo v okolje. Med njimi jih je manj kot 10 odstotkov takšnih, ki so dejansko problem v hrani.

Čez čas lahko zbolimo

"Ti mikotoksini se nalagajo v različnih tkivih telesa in zelo počasi izločajo. Mi tako lahko odrežemo vrhnjo plesnivo skorjico na siru in ostali del sira nato pojemo. In najverjetneje zato še ne bomo zboleli. Če pa to ponavljamo in če so med plesnimi, ki so na hrani, tudi mikotoksigene plesni, ki so mikotoksin že izločile v hrano, je verjetnost, da bomo po daljšem času zboleli, precej večja, kot če plesnivih živil ne uživamo," je opozorila. Mikotoksini namreč v nizkih vsebnostih ne spremenijo ne okusa ne barve ne teksture živila in tako sploh ne vemo, da smo s hrano zaužili tudi mikotoksin.

Pri tem je izpostavila, da je večina mikroorganizmov koristnih in da je v nekaterih primerih celo zaželeno, da so prisotni ali celo vplivajo na samo izdelavo živila. Tak primer je sir s plemenito plesnijo, ki pa mora biti ustrezno proizveden in uporabljena mora biti plesen, za katero je poznan metabolizem in njena vloga v proizvodnji ter izključena vsakršna možnost tvorbe mikotoksinov.