Iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so sporočili, da zaznavajo znaten porast bolniških staležev zaradi nege otroka. Skoraj milijon izgubljenih delovnih dni so na ta račun zabeležili lani, v primerjavi z leti pred epidemijo covida-19, ko je primerjava najbolj smiselna, se je ta rast celo  podvojila.

Pravica do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela pripada zavarovancu v primeru nege ožjega družinskega člana v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja od prvega dne začasne zadržanosti od dela. 

Izdatki za nego, ki jih je torej najbolj smiselno primerjati s predcovidnimi leti, so še posebej poskočili lani, letos se visoka rast izdatkov še nadaljuje, ugotavljajo na ZZZS. Leta 2018 so ti stroški znašali slabih 35 milijonov, leta 2022 že 63, letos do junija pa 32 milijonov evrov. Primerjava izdatkov za nego otroka:

• leto 2018: 34.860.058 evrov
• leto 2019: 36.959.863 evrov
• leto 2020: 34.814.508 evrov
• leto 2021: 42.460.108 evrov
• leto 2022: 63.268.955 evrov
• januar - junij 2023 (nepopolni podatki*): 32.310.188 evrov.

Foto: Profimedia Vrtec "Ko otrok ne gre v vrtec oziroma šolo, tudi starši ne morejo na delo, kar predstavlja nevšečnosti tako zanje kot tudi za njihove delodajalce, obenem pa je tudi otrok prikrajšan za program, ki ga v ustanovi zamuja. S tem se povečuje pritisk na pediatre, da staršu odobrijo začasno zadržanost od dela zaradi nege, čeprav za to po oceni pediatra glede na zdravstveno stanje otroka ni vedno potrebno," opozarjajo na ZZZS.

Ni vse okužba, zaradi katere bi moral otrok ostati doma

Opažajo, da starši prosijo za odobritev začasne zadržanosti od dela zaradi nege otroka iz razloga, ker vrtci ali šole otroke ob prihodu v vzgojno-izobraževalno ustanovom pogosto zavrnejo že zaradi manjših zdravstvenih težav, tako rekoč že tudi takrat, ko otrok zgolj "smrka". Predvidevajo, da je vzrok temu tudi strah pred okužbo z novim koronavirusom, "ki jo je sicer treba resno obravnavati z vsemi preventivnimi ukrepi, a ni vse okužba, zaradi katere bi moral otrok ostati doma," so zapisali.

Da bi pisali manj bolniških staršem za nego bolnih otrok, vrtci in šole pa ne bi zavračali več otrok z manjšimi zdravstvenimi težavami, so se obrnili na pediatre. Ti so pripravili strokovne smernice, kdaj gredo lahko otroci z nalezljivimi boleznimi in po njihovem prebolevanju v vrtec ali šolo. Namenjene so tako zdravnikom, ki odločajo o bolniški, "koristen napotek pa so lahko tudi šolam in vrtcem, da vedo, ob katerih zdravstvenih stanjih je otrok lahko navzoč v programu oziroma pri pouku. Nenazadnje pa gotovo tudi delodajalcem, kjer je starš otroka zaposlen, ustreza, da je ta začasno zadržan od dela, ko otrok nego res potrebuje," nam je pojasnil Damjan Kos, ZZZS.

To svetujejo pediatri

Otrok lahko obiskuje šolo ali vrtec, če malo smrka, včasih pokašlja in nima vročine ter če ima po spanju v očeh malo izcedka. Vrtec ali šolo lahko obiskuje tudi, če je slabo spal, ampak ga nič ne boli in nima vročine ter če ga malo boli glava ali trebuh. Pouka se lahko udeleži, tudi če je dobil antibiotik in je že več kot en dan brez težav, ima na koži izpuščaj, ki ga ne srbi in je ves čas enak ali če so njegove norice že vse suhe, so zapisali v smernicah.

Foto: ZZZS

Šolskim in otroškim dispanzerjem priporočajo, da strokovne smernice upoštevajo pri svojem delu ter jih izobesijo v prostorih, kjer obravnavajo otroke, da bodo z njimi seznanjeni starši in širša javnost. Enako priporočajo tudi šolam in vrtcem. "V resnici se ni nič spremenilo. Tudi do sedaj otrok s polnim nosom oziroma občasnim kašljem nismo zavračali, razen, če so kazali očitne znake prizadetosti," nam je povedala predsednica Združenja vrtcev Slovenije in ravnateljica vrtca Medvode Romana Epih.

dezurni@styria-media.si