Mag. Darija Šćepanović, višja fizioterapevtka, in Lidija Žgur, diplomirana fizioterapevtka, z ljubljanske ginekološke klinike se dnevno srečujeta s primeri diastaze recti oz. z razmakom preme trebušne mišice, ki je večji od dveh prstov. "Ne skrbi nas samo razmak dveh prstov, ampak tudi dolžina raztegnjene preme trebušne mišice. Nekdo ima lahko razmak štiri prste in kratke mišice, pa je vse v redu, lahko pa ima dva prsta ali en prst pa zelo po dolžini raztegnjene trebušne mišice in je to za fizioterapevtsko obravnavo," poudarja Šćepanovićeva. Žgurjeva dodaja, da je treba gledati žensko tudi, ko stoji in ko ne napenja mišic, saj je treba dobiti realno sliko. "Trebuh mora biti funkcionalen, kar pomeni, da moramo pogledati, kako se obnaša v primeru obremenitve – ko ženska zakašlja, kihne, odvaja blato ali nekaj težjega dvigne," pojasnjuje Ščepanovićeva.
Med dejavniki tveganja je v ospredju prirojena slabost vezivnega tkiva. V praksi pa opažata precej težav tudi pri vrhunskih športnicah, ki imajo pred nosečnostjo zelo močne trebušne mišice. "Te mišice se med nosečnostjo ne uspejo raztegovati v skladu z rastočim trebuhom, ampak se samo 'raztreščijo' narazen," razloži Šćepanovićeva.
Vaje je treba izvajati, drugače ...
V ljubljanski porodnišnici porodnice pregledajo fizioterapevtke in ocenijo njihovo stanje ter jim na podlagi tega dajo nadaljnja navodila glede vaj, ki jim jih pokažejo. Koliko časa bo posameznica potrebovala, da se stanje nekoliko normalizira, je odvisno od tega, v kakšnem stanju posameznica je in tudi od tega, ali je bila aktivna pred nosečnostjo in v njej. Z redno in pravilno vadbo bi lahko v roku šestih tednov po porodu stanje prišlo v neko normalo, v primeru velike diastaze pa je šest tednov občutno premalo časa za odpravo težav.
V primeru, da se vaj ne izvaja, lahko pride v ekstremnih primerih tudi do neželenih posledic. "Če je razmak prekomeren in so mišice tudi po dolžini raztegnjene, organi nimajo opore, kar pomeni, da se lahko povesijo. Pride lahko do bolečin v križu, sramnici, do težkega odvajanja blata," opozarja Šćepanovićeva.
Pilates ni za poporodno obdobje
Do poslabšanja lahko pride zaradi preveč intenzivne vadbe, težkega fizičnega dela in vsega kar povečuje pritisk v trebušni votlini. "Veliko žensk gre prehitro v preveč intenzivno vadbo in to na svojo škodo. Ne mišice trebuha ne mišice medeničnega dna niso tako močne, da bi vzdržale to intenzivno vadbo, naj bo to pilates ali fitnes. Danes hočejo biti ženske po šestih tednih, treh mesecih fit, brez trebuha in gredo prehitro v intenzivno vadbo. Takšni primeri se potem vračajo k nam, ali z bolečinami v križu, predvsem pa na račun mišic medeničnega dna in nekaj povešenj sečnice in sečnega mehurja," pravi Žgurjeva.
Šćepanovićeva pa izpostavlja: "Pilates nam dela veliko škodo, ker se oglašuje kot vadba po porodu, primerna za ženske po porodu, kot vadba za mišice medeničnega dna, za trebušne mišice, ampak ta vadba je premočna za to obdobje. V naši strokovni literaturi je kategorizirana kot ’advanced level’ (op. p., višja stopnja). Šele ko si fit, pojdi na pilates." Žgurjeva pa ženskam svetuje, naj se, ko se počutijo dovolj dobro, odločijo najprej za vadbo za nosečnice. Tako bodo videle, na kateri stopnji so in se na podlagi tega odločile, kako naprej.
Najprej okrepiti mišice, skrajni ukrep operacija
Šćepanovićeva pove, da so imeli doslej le kakšnih deset primerov, ko je bil zaradi težav z diastazo potreben operativni poseg. Do operacije je vedno prišlo šele po letu ali dveh obravnave, ko je bilo z vajami narejeno vse potrebno in trebuh estetsko ni bil tak, kot bi moral biti. Operacija je bila potrebna tudi v primerih, kjer se je pojavila še kila. "Napačno pa je, da gre ženska na operacijo brez vadbe. Izid je slab, saj le nategnejo vrečo brez mišic. Treba je narediti mišično maso, funkcionalen trebuh, eventuelno sledi še operacija," dodaja.
dezurni@zurnal24.si