Če v kratkem organizirate piknik v naravi, nikakor ne smete pozabiti na svojo varnost. Zaščititi se morate tudi pred klopi, zato nikar ne pozabite na repelente, primerna naj bodo tudi oblačila ...
Klopi se nahajajo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu. Do nadmorske višine 600 metrov je lahko klopov veliko, v višjih legah jih je manj.
NIJZ
Svetla in dolga oblačila
Ko boste naslednjič organizirali piknik v naravi ali vrtu, pomislite tudi na nevarne klope, ki lahko kaj hitro uničijo razpoloženje. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) svetujejo, da se pred klopi zaščitimo z oblačili, pri katerih je čim več kože pokrite, zato nosimo dolge hlače, dolge rokave, škornje in ruto. "Oblačila naj bodo svetle barve, da klopa na oblačilih laže opazimo," pravijo.
Obenem svetujejo, da se namažemo tudi z repelentom, ki odganja klope: "Po vrnitvi iz narave natančno pregledamo telo, se stuširamo in umijemo glavo. Oblačila dobro skrtačimo, če so pralna, jih operemo."
Opazujte mesto vboda
"Vbod klopa je nevaren za človeka, saj lahko prenaša več bolezni, pri nas predvsem klopni meningoencefalitis (KME) in lymsko boreliozo (LB). Povzročitelj bolezni se lahko prek larv, nimf in spolno zrelih klopov prenese na človeka ali žival," opozarjajo na NIJZ.
Lymska borelioza je sicer po navedbah NIJZ v Sloveniji daleč najbolj pogosta bolezen, ki jo prenašajo klopi. Razširjena je po vsej Sloveniji: "Povzročajo jo bakterije, ki se imenujejo borelije. Letno pri nas zabeležimo do več kot 6.000 novih primerov bolezni in smo glede na incidenco, ki v nekaterih letih preseže 300 bolnikov na 100.000 prebivalcev, najbolj ogrožena populacija v svetu."
Opisujejo, da se bolezen običajno začne z rdečino, ki se pojavi nekaj dni do tednov po vbodu klopa, se počasi širi, na sredini bledi in dobi obliko obroča: "Lymsko boreliozo zdravimo z antibiotiki. Zdravljenje je zelo uspešno in enostavno zgodaj v poteku bolezni, nekoliko bolj zapleteno pa pri zastaranih oblikah bolezni, ki pa so redke."
En odstotek obolelih umre
V Sloveniji letno zabeležmo okoli 170 okužb s klopnim menigoencefalitisom, ki je resno virusno vnetje osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa.
"Prva faza bolezni se prične približno teden dni po vbodu klopa s slabim počutjem, bolečinami v mišicah, glavobolom in vročino. Pri večini bolnikov se po vmesnem izboljšanju, ki traja od nekaj dni pa do treh tednov, pojavi druga faza bolezni, ki se kaže z visoko telesno temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem, tresenjem rok in jezika, včasih z motnjami zavesti in zbranosti. Pri 5 do 10 odstotkih bolnikov se pojavijo ohromitve, približno en odstotek obolelih umre," opisujejo na NIJZ.
Slovenija sodi med endemska področja in se glede na pogostost klopnega meningoencefalitisa uvršča v sam vrh evropskih držav.
NIJZ
Zaščite se lahko s cepljenjem proti klopnemu meningoencefalitisu, za katerega so potrebni trije odmerki. Drugi odmerek osnovnega cepljenja sledi prvemu po enem mesecu, tretji odmerek pa čez 5 do 12 mesecev. Prvi poživitveni odmerek je potreben čez tri leta, kasneje pa na pet let, da se ohrani ustrezen nivo zaščite.
anja.scuka@zurnal24.si