"Povedali so mi, da je šlo za izgorelost in napad tesnobe. Imel sem tipične znake srčnega napada – mravljinci v rokah, bolečine pri srcu,“ je za za Žurnal24 po nedeljski dogodivščini na urgenci povedal glasbenik in tekmovalec v priljubljeni oddaji Znan obraz ima svoj glas Nejc Lombardo, ki je sicer pozneje nastopil v oddaji, za kar si zasluži vse čestitke. 

• Preberite tudi:  Nejc Lombardo Znan obraz ima svoj glas z rešilcem na urgenco

Panični napad je namreč, predvsem za tiste, ki se jim to zgodi prvič, zelo neprijetna izkušnja, čeprav se z njo spopada veliko več ljudi, kot bi pričakovali.

Foto: Profimedia Napad panike

"Panični napad namreč lahko doživi vsak od nas. Napovedi kažejo, da bo okoli šestdeset milijonov ljudi v času svojega življenja doživelo panični napad. Približno tri milijone ljudi pa bo v času svojega življenja doživelo panično motnjo. Panična motnja je pogostejša pri ženskah kot pri moških," motnjo, ki je predvsem posledica sodobnega časa, pojasnjujejo na inštitutu za osebnostne motnje in oblikovanje osebnosti "Karakter".

Na urgenci jo je bilo sram

Foto: Anže Petkovšek urgenca "Prvega napada se spominjam, kot da bi bilo včeraj, čeprav se je zgodilo pred petnajstimi leti. Bila sem doma, pred televizorjem, popolnoma sproščena, ko me je kar naenkrat začelo dušiti v prsih, začutila sem mravljince v rokah in mislila sem, da bom omedlela," nam svojo izkušnjo opiše Manja iz Ljubljane, ki je ravno tako kot Nejc, takoj odhitela na urgenco, kjer so ji povedali, da je z njo vse v redu in da je šlo za napad panike."V bistvu mi je bilo takrat zelo nerodno pred zdravniki. Ko sem prišla na urgenco, je bilo namreč kar naenkrat vse v redu. Kot da bi začutila, da sem pa sedaj na varnem."

"Neugodno zame je bilo to, ker sem bila prepričana, da po nepotrebnem zganjam paniko, da si kar nekaj domišljam. Da temu ni tako, sem ugotovila, ko sem se o tem pobrskala po spletu. Dejstvo, da se je s napadom soočilo že veliko ljudi in da nisem edina na svetu, mi je pomagalo, da sem poznejše napade lažje preživela," je še povedala Manja, ki se strinja s tem, kar je po svoji prvi izkušnji dejal Nejc.

Foto: POP TV Nejc Lombardo in Miha Plantarič "S tem se bo treba naučiti spopadati in si mogoče vzeti kakšen dan več za počitek," je dejal in dodal: "Trenutno je precej naporno, ampak v tem svetu smo vsi pod pritiskom, saj se vsi mladi ženemo za takšnimi in drugačnimi uspeh."

Napadi lahko preidejo v panično motnjo

Do paničnega napada pogosto pride nenadoma, brez kakšnega posebnega razloga, lahko pa je posledica zastrašujoče izkušnje, dolgotrajnega stresa ali celo hudega napora. Na inštitutu "Karakter" ob tem opozarjajo, da posamezen panični napad še ni panična motnja.

"O panični motnji govorimo pri ljudeh, ki so doživeli več napadov panike, so neprestano tesnobni in živijo v strahu pred novimi napadi. Bojijo se, da bi izgubili nadzor. Pogosto pričnejo spreminjati svoje življenje tako, da se izogibajo določenim krajem in dejavnostim, kjer obstaja nevarnost, da bi se panični napad ponovil," je zapisala Mojca Zvezdana Dernovšek, specialistka psihiatrije s Psihiatrične klinike v Ljubljani. 

"Še vedno si ne upam v morje brez plavutk, eden od napadov se mi je namreč zgodil med plavanjem," doda naša sogovornica Manja, ki se spopada s to motnjo. 

Počutijo se, kot da umirajo

"Znojenje, vroče ali hladno oblivanje potu, hitro utripanje ali razbijanje srca, občutke davljenja ali dušenja,  oteženo dihanje, tresavico, bolečine v prsih, vrtoglavico, odrevenelost, slabost ali zmedenost. Počutijo se, kot da umirajo, izgubljajo nadzor nad svojim umom. Panični napad običajno traja približno pet do deset minut, lahko pa tudi dlje, zlasti če si napadi sledijo eden za drugim. Med napadom se telesni in čustveni simptomi hitro krepijo, prihajajo v valovih, nato pa počasi izzvenijo. Oseba lahko čuti tesnobo, živčnost in utrujenost še več ur po napadu," simptome opiše Dernovškova. 

Foto: Profimedia Napad panike

Ne sramujte se in poiščite strokovno pomoč

Na inštitutu so so še zapisali, da naj se ljudje, ki trpijo za panično motnjo, "ne sramujejo svojih paničnih napadov."

Občutki sramu in nizko samospoštovanje povzročajo izolacijo od prijateljev in družine. Nekateri zapustijo dom le ob spremstvu varnih oseb, ki jim zaupajo. To pa je lahko zelo zavajajoče, saj dolgotrajno varovalno vedenje onemogoča izboljšanje stanja.

Priporočljivo je, da družina in prijatelji osebe s paničnimi napadi spodbujajo, da za svojo motnjo poiščejo strokovno pomoč.

• Preberite še intervju: Pomaga, ko veš, da nisi edini

vanda.levstik@zurnal24.si