Odbor WHO za izredne razmere se je sicer v zvezi s pandemijo covida-19 prek videokonference sestal minuli petek in ugotovil, da pandemija ostaja izredna nevarnost za svetovno javno zdravje, kar je najvišja stopnja pripravljenosti na zdravstveno krizo, ki jo lahko izda WHO, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Ker virus pritiska na nas, mu moramo vrniti udarec," je dejal Tedros Adhanom Ghebreyesus in izrazil zaskrbljenost nad tem, da virus "prosto kroži" ter s tem dodatno obremenjuje že tako obremenjene zdravstvene sisteme in delavce.

"Virus se prosto širi, države pa glede na svoje zmogljivosti bremena bolezni ne obvladujejo učinkovito, tako v smislu hospitalizacij in akutnih primerov kot tudi naraščajočega števila ljudi s poslabšanim stanjem še po prebolelem covidu, pogosto imenovanem dolgi covid," je svoje opozorilo pojasnil generalni direktor WHO.

"Ker se prenos covida-19 in število hospitalizacij povečujeta, morajo vlade uporabiti tudi že preizkušene dodatne ukrepe, kot so nošenje mask, izboljšano prezračevanje ter protokoli testiranja in zdravljenja," je vztrajal Tedros.

Posledice pandemije niso še povsem znane

Direktor WHO za izredne razmere Michael Ryan pa je na petkovem sestanku povedal, da se je število primerov covida-19 po svetu v zadnjih dveh tednih povečalo za 30 odstotkov, predvsem po zaslugi podrazličic omikron BA.4 in BA.5, kot tudi zaradi odprave ukrepov v večini držav. Ryan je dejal še, da nedavne spremembe politike testiranja ovirajo odkrivanje primerov in spremljanje razvoja virusa.

Odbor je poudaril, da je treba zmanjšati prenos virusa, saj posledice pandemije, ki bi jo povzročil nov respiratorni virus, še niso povsem znane oziroma ostajajo "negotove in nepredvidljive", še navaja AFP.

Medtem je evropska pisarna WHO danes pritrdila posodobljenim priporočilom za cepljenje proti covidu-19, ki sta jih v ponedeljek predlagala Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) in Evropska agencija za zdravila (EMA). V skladu z njimi se priporoča drugi poživitveni odmerek za ranljive skupine in starejše od 60 let.

Pod ranljive skupine se štejejo ljudje, ki imajo zmerno do hudo oslabljen imunski sistem in so starejši od pet let, kot tudi njihovi bližnji, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Države naj bi poleg tega omogočile in ponudile možnost cepljenja tudi drugim ogroženim skupinam, kot so starejši, zdravstveni delavci in nosečnice.

dezurni@styria-media.si