Naglavne uči so včasih veljale za pokazatelj nečistoče in revščine, danes pa vemo, da se ne hranijo z umazanijo, ampak sesajo kri.

Uši so v številnih šolah in vrtcih zelo pogost pojav, staršem pa predstavljajo pravo moro. Zato jih moramo dobro poznati, da se jim bomo lažje izognili in da se bomo z njimi lažje borili. Na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja so pripravili zanimiva pojasnila, ki jih morajo prebrati vsi starši.

1. Kakšne so uši

V Sloveniji se najpogosteje pojavi naglavna uš, ki ne prenaša bolezni, povzroča pa neprijetno srbenje.

So tri do štiri milimetre velike žuželke brez kril in s tremi pari nog. Imajo prosojno telo, po hranjenju s krvjo se obarvajo rdečkasto. Najpogosteje jih najdemo v predelu senc, za ušesi in na tilniku.

2. Življenje uši

Odrasla uš izleže okoli osem gnid na noč, mlada uš, ki ji rečemo nimfa, se izleže po sedmih do devetih dneh. Po sedmih do 13 dneh odraste in leže jajčeca. Življenjska doba odrasle uši je en mesec.

Jajčecem, ki jih odlagajo uši, rečemo gnide. Običajno pritrdijo vsako posmezno gnido na posamezen las. Velika je en millimeter in je svetleče, rjavkaste barve. Če jih stisnemo med dvema nohtoma, počijo. 

3. Kako se prenašajo

Naglavne uši ne skačejo z glave na glavo. So plazeči insekti in ne poskakujejo, ne letajo. Premikajo se 30 centimetrov na minuto. Prenašajo se z neposrednim stikom glave z glavo, redkeje pa prek glavnikov, krtač, kap, čelad, posteljnine in brisač.

Otroci, ki imajo uši, se neprestano praskajo, na koži nastanejo oprasknine. Srbenje se sicer pojavi šele nekaj tednov po tem, ko smo dobili uši. 

4. Kako se jim izognemo

Da bi se izognili ušem, se izogibamo medsebojni izmenjavi krtač, glavnikov, oblačil in pokrival, če imamo dolge lase, je bolje, da so tesno speti. V družinah z otroki, ki obiskujejo vrtec ali šolo, družinskim članom vsak teden doma pregledujemo in prečesavamo lasišče.

Če dobimo obvestilo, da so se v šoli ali vrtcu pojavile uši, vsak dan doma pregledujemo in prečesavamo lasišče. Če najdemo uši, pri vseh, ki imajo uši ali žive gnide, še isti dan izvedemo razuševanje in obvestimo vse, ki so bili z njimi v tesnem stiku.

5. Kako pregledujemo lasišče

Lasišče pregledujemo tako, da ramena ogrnemo z belo brisačo ali s papirjem, natančno pregledamo celotno lasišče, posebej v zatilju in za ušesi. Pregledujemo od narastišča las proti konicam po pramenih. Še bolje je, če lasišče prečesavamo. Najbolje vidimo uši in gnide pri dnevni svetlobi, pomagamo si lahko tudi z dobro lučjo in s povečevalno lečo.

6. Kako prečesavamo

Lase operemo s šamponom, ki ne obarva las. Prečesavati začnemo za ušesi, po posameznih pramenih las, od narastišča proti konicam. Zobje glavnika naj se čim dlje dotikajo lasišča, za vsakim potegom skrbno pregledamo glavnik in ga obrišemo s papirnatim robčkom, ki ga odvržemo v pripravljeno vrečko za odpadke.

Na vsakem posameznem pramenu las postopek ponovimo od tri do petkrat. Po končanem prečesavanju odvržemo vrečko med običajne odpadke, glavnik pa speremo in nato za nekaj minut namočimo v vročo vodo  na okoli 60 stopinjah Celzija.

7. Ko jih najdemo 

Če najdemo uši, takoj začnemo z razuševanjem. Pri tem natančno upoštevamo navodilo za uporabo sredstva proti naglavnim ušem. Preparat nanesemo na suho lasišče, skrbno ga razporedimo po vsem lasišču, pustimo delovati in nato lasišče izperemo z vodo. Razuševanje vedno na enak način ponovimo čez sedem do deset dni.

Med enim in drugim postopkom razuševanja vsak dan prečesavamo lasišče z gostim glavnikom. Las ne umijemo vsaj še dan ali dva po tem, ko smo sprali preparat za razuševanje. Razuševanja ne izvajamo preventivno, torej če še nimamo uši ali živih gnid. 

8. Kaj s predmeti?

Glavnike, krtače, perilo, oblačila, brisače, posteljnino ... ki so bili v stiku z lasmi, operimo v vroči vodi. Predmete, ki se jih ne more oprati, nepropustno zapremo v plastično vrečko in pustimo od 10 do 14 dni na sobni temperaturi ali 24 ur v zamrzovalniku. Posesamo oblazinjeno pohištvo in preproge.