Po besedah psihologinje Eve Kovač je za dobro opravičilo potrebno oboje: "Najprej seveda verbalno opravičilo in nato to opravičilo podkrepiti z vedenjem in dejanji."
Pravi, da bo le na takšen način opravičilo doseglo svoj namen. Samo besede namreč niso dovolj, "seveda pa tudi dejanja brez besed lahko razumljena napak. Tudi če sami mislimo, da drugi vedo, kaj smo s tem mislili in da je bilo to opravičilo, je potrebno poudariti, da branje misli ne obstaja in da drugi ne morejo vedeti kaj smo mislili."
Eva Kovač je univ. dipl. psih., je performance psihologinja, ki deluje na področju razvoja talentov, organizacijski psihologiji in na področju psihologije športa. V vseslovenski akciji Ustavi se! svetuje o odnosih, komunikaciji in razvoju talentov v organizacijah, bralcem pa je zaupala tudi nekaj uporabnih trikcev za uspešno vsakdanjo komunikacijo.
Če vam nekdo postavi neprijetno vprašanje, se odgovoru lahko po njenih izkušnjah enostavno izognemo: "Preprosto na vprašanje ne odgovorimo. Asertivno povemo, da o tem ne bi želeli govoriti, se nam ne zdi primerno, povemo, da nam je neprijetno o tem govoriti ali se preprosto nasmejimo."
Prepoznajte neprijetna čustva
V vsakdanji komunikaciji lahko našega sogovornika hitro in nehote postavimo v neprijeten položaj. To lahko po besedah Eve Kovač hitro prepoznamo tudi po mimiki, neverbalni komunikaciji.
Če se posameznik začne izmikati vprašanju, odmika pogled, spreminja temo, morda zardi, se spravi v bolj zaprto držo, se mu spremeni glas, vse to lahko po njenih navedbah nakazuje, da nekomu ni lagodno. "Z malo emocionalne inteligentnosti bomo prepoznali neprijetna čustva pri sogovorniku. Zato pa je pomembno, da med pogovorom nismo osredotočeni nase, ampak tudi na odzive, verbalne in neverbalne, našega sogovornika," pravi. Eva Kovač je pojasnila tudi, kako uspešno preseči nesoglasja na delovnem mestu, kakšne življenjske ločnice si lahko naredimo, o zasebnosti in osebnih težavah. Več lahko preberete TUKAJ.
Opozarjajo na stres in izgorelost
Na forumski platformi Med.Over.Net so že leta 2017 opozorili, da ljudje v vsakodnevnem hitenju pozabljajo na svoje zdravje, odnose v družini in premalo odgovorno skrbijo zase, so pod velikim stresom, ki prinaša številne težave. To so potrdile tudi tedanje številke: "Dobra četrtina odraslih prebivalcev (26 %) pogosto doživlja stres in ima težave z njegovim obvladovanjem. V zadnjem mesecu je imela slaba četrtina (23 %) vprašanih težave z depresivnim počutjem, v zadnjem letu pa je 7 % vprašanim zdravnik postavil diagnozo depresije. V zadnjem tednu je pet odstotkov vprašanih uživalo antidepresive."
Zato so v letu 2017 organizirali prvo javno pobudo s klicem po sodelovanju v prebujanju s sloganom “Ustavi se! … In pomisli nase”. Začeli so opozarjati na prehiter tempo življenja. Krepili so ozaveščenost o posledicah izgorelosti ter snovali predloge za prijetna ustavljanja sredi našega vsakdana.
V nadaljevanju akcije so v lanskem letu odkrivali vzroke, zakaj se ljudje ne ustavijo in pogosto neodgovorno ravnajo. Izkazalo se je, da se v ozadju skrivajo strahovi in vzpodbudili k njihovemu prepoznavanju. Raziskovali so vzroke in različne pojavne oblike strahov. Skušali so jih pojasniti in nagovoriti, da jih prepoznamo in premagamo. V letošnjem letu so naredili korak naprej in vzpodbujajo komunikacijo. Več o akciji TUKAJ.