“Pitje alkoholnih pijač poveča tudi tveganje za nastanek sindroma akutne dihalne stiske, ki je eden najtežjih zapletov COVID-19,” opozarjajo na Inštitutu za javno zdravjo in dodajajo, da vživanje alkohola poveča možnosti za nastanek sepse, alkoholne bolezni jeter in nekaterih oblik raka. Pogostejši so tudi zapleti po operacijah, počasnejše in slabše je okrevanje po okužbah in poškodbah, vključno s slabšim celjenjem ran.
Utišajte željo po alkoholu
Ker je epidemija koronavirusa izredna situacija, v kateri mnogi doživljajo negotovost, strah in skrbi, po ugotovitvah strokovnjakov z NIJZ vse to lahko poveča željo, da bi težave omilili s pitjem alkoholnih pijač. Prav zdaj pa je po njihovih navedbah še več razlogov, da ne posegamo po alkoholnih pijačah, saj “obstaja povezava med pitjem alkohola in njegovimi škodljivimi učinki na imunski sistem.”
Obenem opozarjajo, da je manj znano dejstvo, da na naš imunski odziv vplivajo že manjše in ne le večje količine alkohola ter povečajo tveganje za okužbe in bolezni.
Strokovnjaki ameriškega inštituta National Institute on Alcohol Abuse and Alcoholism, ki proučujejo področje škodljivega pitja alkohola in zasvojenosti z alkoholom, so v letu 2015 izdali posebno številko znanstvene revije Alcohol Research: Current Reviews, ki so jo posvetili ravno povezavi med pitjem alkoholnih pijač in vplivom alkohola na imunski sistem, kot je na primer večja dovzetnost za nastanek pljučnice.
Ključna ugotovitev je, da alkohol vpliva na vse vidike imunskega odziva organizma, kar zmanjša našo odpornost na širok spekter patogenov, vključno z virusi in bakterijami. Pri virusnih okužbah alkohol lahko poveča dovzetnost za okužbo ali prispeva k težjemu poteku bolezni.
NIJZ
Ob tem poudarjajo, da različni miti, kot so, da pitje alkohol uničuje novi koronavirus, da pitje alkoholnih pijač z visokim odstotkom alkohola ubije virus v vdihanem zraku, da pitje alkohola spodbuja imunost in odpornost proti virusu, ne držijo: "Pitje alkohola, ne glede na vrsto alkoholne pijače, nas ne bo zaščitilo pred boleznijo COVID-19."
Slabe razvade zamenjajte z dobrimi
Občutke negotovosti in strahu si lahko lajšamo na bolj zdrave načine, ki celo pripomorejo k našemu zdravju. Eden takšnih je redna telesna aktivnost, s katero bomo morda malce težje začeli, a vsak dan z njo lažje nadaljevali.
"Biti fit in ustrezno telesno dejaven pomembno zmanjšuje tveganje za virusno okužbo in zmanjšuje tesnobo, ki jo lahko povzroči tudi izolacija zaradi preprečitve širjenja virusa," poudarjajo na NIJZ.
Poleg tega telesna dejavnost zmanjšuje tudi vrsto drugih bolj dolgoročnih zdravstvenih tveganj, zato je za ohranjanje telesnega in duševnega zdravja ključno, da smo tako otroci kot odrasli tudi v tem času telesno dejavni. Svetujejo, naj bodo otroci vsak dan najmanj 60 minut tako telesno dejavni, da se globoko zadihajo in spotijo, poleg tega pa morajo dvakrat tedensko izvajati vaje za razvoj moči.
“Odrasli naj bodo zmerno telesno dejavni vsaj 150 minut na teden. Več in bolj intenzivna telesna dejavnost prinaša večje zdravstvene koristi. S pomočjo pametne fitnes zapestnice, pametne ure in nekaterih aplikacij na telefonu je mogoče preveriti količino in intenzivnost telesne dejavnosti,” opisujejo.
Z 10.000 koraki dnevno je posameznik na dobri poti, da doseže priporočila za zadostno telesno dejavnost. Vsekakor pa je glede na okoliščine kakršnakoli telesna dejavnost boljša od nedejavnosti.
NIJZ
anja.scuka@zurnal24.si