Do 15. avgusta je inštitut za mikrobiologijo epidemiološki službi prijavil že 218 letošnjih potrjenih primerov mišje mrzlice, zbolelo je 66 žensk in 152 moških. Največ obolelih, kar 82 jih prihaja iz jugovzhodne Slovenije, 72 iz Podravske.
Na Koroškem so zabeležili 19 primerov, v Posavju 11, v Osrednjeslovenski regiji 10, v Pomurju 7, v Primorsko-notranjski regiji 6, Savinjski 4, Gorenjski 3. Zasavje in Goriška regija sta zabeležila po en primer te bolezni.
Hemoragična mrzlica z renalnim sindromom ali t. i. mišja mrzlica se sicer pojavlja vsako leto, njene izbruhe pa beležijo ciklično. Porast mišje mrzlice so tako zabeležili v letih 2008, 2012 in 2017, ciklično vsakih 5-7 let torej.
V naravnih žariščih mišje mrzlice oziroma na omenjenih dveh območjih, kjer je primerov največ, je prišlo do povečane populacijske gostote prenašalk virusa mišje mrzlice, torej miši in voluharic. Vse to je omogočilo uspešno širjenje virusa med glodavci in posledično na ljudi. Sicer so na pojav vplivali letošnji vremenski pogoji - mila zima, zadosti padavi. Posledično je prišlo do izobilje hrane, kar vpliva na eksplozijo populacije nekaterih glodavcev.
Kot smo minule dni že izpostavili, pa je število obolelih letos preseglo vse omenjene izbruhe. Zadnji smrtni primer so sicer zabeležili leta 2009, so bili pa vsi letošnji oboleli potrebovali bolnišnično oskrbo. "Ljudje smo naključni gostitelji virusa. Bolezen se z glodavca na človeka prenese preko vdihavanja virusov, ki se nahajajo v delcih izločkov glodavcev. S temi se okužijo hrana, voda in okolje. Bolezen se ne prenaša s človeka na človeka," dodajajo na NIJZ.