Danes obeležujem Mednarodni dan skrbi za sluh, zato Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarja na prepogosto okvaro sluha zaradi poslušanja glasne glasbe.
Takšne poškodbe so lahko trajne, zato previdnost ne bo odveč. Strokovnjaki svetujejo, da omejimo čas poslušanja glasne glasbe na največ uro na dan in zmanjšamo njeno glasnost. Raziskava WHO ugotavlja, da je kar polovica starih med dvanajstim in 35-im letom izpostavljena preglasni glasbi. To je v veliki meri posledica množične uporabe pametnih telefonov in številnih naprav, ki omogočajo poslušanje glasbe prek slušalk. Kar 40 odstotkov teh oseb pa je izpostavljenih škodljivemu hrupu v nočnih klubih in glasbenih prireditvah. Za nevarno se šteje denimo osemurna izpostavljenost hrupu nad 85 decibelov in petnajstminutna izpostavljenost hrupu nad 100 decibelov.
75 tisoč uporabnikov slušnih aparatov
Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije se v letošnjem letu aktivno pridružuje evropskim in svetovnim organizacijam, ki opozarjajo na pomen varovanja sluha in skrbi zanj. Leta 2007 je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila 3. marec za Mednarodni dan skrbi za sluh. Tema letošnjega Mednarodnega dne skrbi za sluh poudarja nevarnost nastanka okvar zaradi preglasnega poslušanja in nosi naslov “Poslušajmo glasbo varno”. Posebej se s tem apelira na mlajšo populacijo, ki še vedno ne jemlje opozoril dovolj resno.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v letu 2013 izvedel študijo o navadah slovenskih mladostnikov in njihovem poslušanju glasbe z uporabo prenosnih predvajalnikov glasbe. “Na podlagi zbranih rezultatov 1.635 sodelujočih pri anketi smo ugotovili, da 12,4 odstotka mladostnikov s svojimi navadami poslušanja tvega, da bo pri njih v večletnem časovnem obdobju prišlo do poškodbe sluha,« ugotovitve povzema Sonja Jeram z NIJZ in dodaja, da so podoben delež ugotovile tudi različne študije v tujini.
“Število ljudi, ki se soočajo z izgubo sluha, je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) doseglo že 360 milijonov,” opozarjajo pri Zvezi. SZO predvideva, da se bo s težavo izgube sluha leta 2025 spoprijemalo okoli 900 milijonov ljudi. V Evropi se blaga okvara, torej izguba sluha na nivoju 25 dB (definicija SZO), pojavlja že pri 16 odstovkih odraslih v starosti od 18 do 85 let. “V Sloveniji je približno 70.000 uporabnikov slušnih aparatov, po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pa se letno izda 13.000 novih slušnih aparatov. V Sloveniji je približno 150.000 oseb z okvaro sluha, od katerih jih ima le približno polovica ugotovljeno okvaro,” dodajajo.
Delovati preventivno
V Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije opisujejo, da je izgubo sluha je izjemno težko prepoznati in se jo pogosto zazna šele, ko se pojavijo težave v razumevanju sogovornikov: “Pa vendar bi lahko skrb vzbujajoče številke za prihodnost z dobrimi preventivnimi programi in ozaveščanjem javnosti o pomenu skrbi za sluh vsaj deloma omilili.” Ugotovitve SZO so, da je nujno potrebno, da države članice razvijejo načrte in programe, ki delujejo v smislu preventive in zgodnje rehabilitacije po odkritju izgube. Splošno prepričanje, da izguba sluha vpliva pretežno le na komunikacijo in na težave, povezane z njo, je po njihovih izkušnjah zmotno, saj izguba predvsem v odrasli dobi vpliva na človeka celostno in zato je nujno potrebno opozoriti na spremembe, ki jih posamezniki doživljajo na psihosocialnem kot tudi na zdravstvenem področju: debelost, diabetes, depresija, demenca …
Prav zaradi zavedanja čedalje večje povezanosti med različnimi obolenji, kjer je izguba sluha ena od večjih težav, so Evropska zveza naglušnih (EFHOH, katere članica je tudi ZDGNS), Evropsko združenje strokovnjakov za področje sluha (AEA) in Evropsko združenje proizvajalcev slušnih pripomočkov (EHIMA) v skupni izjavi pozvali Evropsko komisijo, da poda pobude za uveljavitev redne sistematične kontrole sluha pri odraslih osebah, starejših od 55 let v državah EU.