Zavarovalnica osebam s kratkovidnostjo oz. daljnovidnostjo krije stroške korekcijskih očal oz. kontaktnih leč, ne pa tudi stroškov laserske operacije za korekcijo kratkovidnosti in daljnovidnosti. Prav tako zavarovane osebe, ki se odločijo za lasersko operacijo oči, ne morejo dobiti povrnjenih niti sorazmernih stroškov, ki bi jim sicer pripadale za nakup očal oz. kontaktnih leč.
"Laserska operacija za korekcijo kratkovidnosti in daljnovidnosti je v svetu in v Sloveniji relativno nova metoda zdravljenja," pojasnjuje Damijan Kos z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. "Vse pobude za uvedbo novih metod in postopkov diagnostike, zdravljenja ali rehabilitacije v obvezno zdravstveno zavarovanje mora predhodno obravnavati zdravstveni svet oz. pristojni razširjeni strokovni kolegij, v konkretnem primeru razširjeni strokovni kolegij za oftalmologijo, odobriti pa ministrstvo za zdravje, ki na ta način zagotovi tudi financiranje nove metode oz. storitve iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja."
Mimogrede, zavarovalnica povrne stroške operacije na primer v Belgiji in Luksemburgu.
Laserska operacija za korekcijo kratkovidnosti in daljnovidnosti trenutno ni standardna storitev, ki bi se financirala iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. "Gre za nadstandardno storitev, ki se opravlja v samoplačniških ambulantah, osebe, ki koristijo tovrstno storitev pa so samoplačniki," razlaga Kos. "V zvezi z izvajanjem laserske operacije mora izvajalec zdravstvenih storitev zavarovano osebo predhodno seznaniti, da je storitev samoplačniška in da zatorej ni financirana iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja."
Na ministrstvu za zdravje, ki ga vodi Milojka Kolar Celarc, o možnosti, da bi se vsaj del stroškov lasarske operacije za korekcijo vida kril iz obveznega oz. dodatnega zavarovanja pravijo, da nobeno obvezno zdravstveno zavarovanje ne pokriva vsega. "Možnosti so namreč odvisne tudi od finančnih sredstev, ki so žal omejena," poudarja Črt Kaker z ministrstva in navaja, da znaša višina sredstev za zdravstvo na prebivalca v Sloveniji le 1983 evrov. Po podatkih OECD za leto 2015 oz. najbližje leto so npr. v Nemčiji na prebivalca za zdravstvo namenili 4003, na Nizozemskem 3983 evrov, medtem ko je bilo povprečje EU 2781 evrov na prebivalca.
"To pomeni, da moramo prioritete še toliko bolj tehtati," razlaga Kos. "Vse kar medicina zna in zmore, ne bo moglo biti pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja." Dodaja, da v okviru novega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju sicer načrtujejo, da bo določena pristojna institucija za zdravstvene storitve, ki bo seznam storitev, kritih iz obveznega zavarovanja določala tudi na podlagi analize stroškov in koristi novih tehnologij. "Pri tem se zavzemamo," poudarja Kaker, "da bi bile storitve, ki bodo v košarici pravic krite v celoti, brez doplačil, storitve, ki jih v košarici ne bo, pa iz obveznega zavarovanja ne bodo krite."
Obvezno zavarovanje krije očala in leče
Iz obveznega zdravstvenega zavarovanja je zavarovanim osebam s kratkovidnostjo oz. daljnovidnostjo po trenutni ureditvi zagotavljena ustrezna funkcionalna rehabilitacija. "V konkretnem primeru pomeni predpis ustreznega pripomočka za vid, kot so korekcijskih očala ali kontaktne leče," razlaga Kos. "Kadar zavarovana oseba potrebuje pregled pri okulistu samo zaradi ugotavljanja ostrine vida in predpisa očal ali leč, potem za tak pregled ne potrebuje napotnice, temveč se samo naroči na pregled."
Da zavarovana oseba potrebuje očala ali leče ter da izpolnjuje pogoje za predpis naročilnice za pripomoček za vid, ugotovi zdravnik pri pregledu, ki po pregledu zavarovani osebi tudi takoj izroči naročilnico za očala oz. leče. "Ko zavarovana oseba prejme naročilnico za očala oz. leče, lahko pripomoček uveljavlja samo pri optikih, ki imajo sklenjeno pogodbo z ZZZS, kar prepoznamo po ZZZS nalepki 'Pogodbeni dobavitelj medicinskih pripomočkov', nalepljeni na vidnem mestu optike," pojasnjuje Kos. "Vsak optik je skladno s pogodbo z ZZZS dolžan imeti na zalogi tudi očala (okvirje in stekla) po cenovnem standardu, kar pomeni, da zanje zavarovanim osebam nipotrebno doplačati."
Če se zavarovana oseba odloči za nadstandardne okvirje in stekla, potem mora razliko v ceni nad standardom plačati sami. "Naročilnica velja 30 dni, kar pomeni, da jo mora zavarovana oseba predložiti optiku (torej naročiti očala ali leče) v 30. dneh od njene izstavitve," še opozarja Kos.
dezurni@zurnal24.si