Na nasprotnih straneh sveta sta Richard Scolyer in Georgina Long pogledala enak sken možganov in stisnilo ju je pri srcu. Oba sta zdravnika, specialista za zdravljenje kožnega raka, a sta takoj vedela, da se v možganih na skenu skriva tempirana bomba. 

V zgornjem desnem kotu lobanje profesorja Scolyerja je bil del snovi svetlejši in motnejši od ostalih. "Nisem strokovnjak za radiologijo, toda ... v srcu sem vedel, da gre za tumor," je povedal za BBC.

Nevrokirurgi so kmalu potrdili, da ni šlo za kakršen koli možganski tumor, ampak za "najhujšega od najhujših" - podvrsto glioblastoma, ki je tako agresivna, da večina bolnikov preživi manj kot eno leto. Uničen, a odločen, se je s profesorico Long odločil narediti nemogoče: najti zdravilo, ki bi mu rešilo življenje. Morda se sliši noro, a avstralskim raziskovalcem je to že uspelo, z melanomom. "Nisem želel sprejeti diagnoze, brez da bi kaj poskusil rešiti," pravi profesor Scolyer. "Da gre za neozdravljiv rak? Naj gre k vragu!"

Veliki dosežki na področju zdravljenja kožnega raka

Pred tridesetimi leti, ko sta se prof. Scolyer in prof. Long srečala kot bistra, mlada zdravnika, je bil napredovali melanom smrtna obsodba. A prav to jih je pritegnilo. Avstralija ima že dolgo najvišjo stopnjo kožnega raka na planetu in tam, kjer so mnogi videli zastrašujoč izziv, so drugi videli potencial. "Takrat, ko smo poskušali zaustaviti napredovanje raka, so bili najzahtevnejši bolniki z napredovalim melanomom. Bilo je srce parajoče," pravi prof. Long. "Želela sem narediti razliko."

Danes je skoraj nemogoče oceniti njihov vpliv na terenu. Vsakdo, ki dobi diagnozo ali začne zdravljenje melanoma po vsem svetu, se namreč lahko zahvali Inštitutu za melanom, ki ga zdaj vodi prof. Long.

V zadnjem desetletju so raziskave njihove ekipe o imunoterapiji, ki uporablja imunski sistem telesa za napad na rakave celice, dramatično izboljšale rezultate pri bolnikih z napredovalim melanomom po vsem svetu. Polovica je zdaj v bistvu ozdravljenih, prej je ta delež znašal manj kot 10 %.

Ta preboj - ali kot ga imenuje prof. Long, "penicilinski preobrat" - se zdaj uporablja pri številnih drugih oblikah raka in tako rešuje še več življenj. Duo Long - Scolyer je postal nacionalni zaklad. Skoraj vsak Avstralec pozna nekoga, na katerega je vplivalo njuno delo, in letos sta bila skupaj imenovana za Avstralca leta. A ko sta preoblikovala področje, sta puščala svoj pečat tudi drug na drugem.

"Zelo sva si različna, a hkrati zelo podobna v tem, da vedno zavihava rokave in se spoprimeva z izzivom," pravi Georgina Long. A po klicu s Poljske, ki ga je prejela po Scolyerjevem prvem epileptičnem napadu, je noč preživela objokana: "Ustrašila sem se, da mojega prijatelja čez 12 mesecev ne bo več."

Foto: Melanoma institute Australia Scolyer in Long

Protokol enak kot pred dvajsetimi leti

Potem pa je dopoldne preživela v načrtovanju – brskala je po učbenikih, raziskovala klinična preskušanja in pošiljala e-poštna sporočila kolegom po vsem svetu. Glioblastomi, ki jih najdemo v vezivnem tkivu možganov, so znani kot agresivni in splošni protokol za njihovo zdravljenje - takojšnja ekscizija, nato radioterapija in kemoterapija - se je v dveh desetletjih le malo spremenil. Stopnje preživetja so podobne - le 5 % vseh bolnikov živi več kot pet let.

Zatem je Georgina Long obupana oblikovala radikalen načrt za zdravljenje profesorja Scolyerja, ki je temeljil na tem, kar je delovalo pri melanomu, vendar še nikoli ni bilo preizkušeno pri možganskem raku.

Profesorica Long in njena ekipa so pri melanomu odkrili, da imunoterapija deluje bolje, če se uporablja kombinacija zdravil in če se le-ta dajejo pred operacijo odstranitve tumorja.

Vendar so tveganja velika. Nekateri onkologi so bili skeptični, da bodo zdravila sploh dosegla njegove možgane, in tudi če bi, da bi se njegov imunski sistem sploh odzval. Skrbelo jih je, da bi ga ta poskus lahko ubil še hitreje. Mnogi možganski raki rastejo tako hitro, da bi že dvotedenska zamuda pri operaciji lahko pomenila, da je za operacijo prepozno, so povedali.

Zdravila za imunoterapijo so precej toksična in če bi katera od teh snovi povzročila otekanje možganov, bi lahko dr. Scolyer takoj umrl. Domači kolegi so tiho delili strahove, da čustvene vezi profesorice Long zamegljujejo njeno presojo. "Govorili so ... 'Samo pustite nevroonkološkim strokovnjakom, da naredijo svoje, in bodite njegova prijateljica,'. Toda on me je potreboval, to je bila moja dolžnost," je dejala.

Danes tumorja ni več

In tako je pod oskrbo prof. Long in skupine strokovnjakov prof. Scolyer postal prvi bolnik z možganskim rakom, ki je kdaj koli prejemal kombinirano imunoterapijo pred operacijo. Je tudi prvi, ki je prejel cepivo, prilagojeno njegovim tumorskim označevalcem, kar poveča moč zdravil pri odkrivanju raka.

Po nekaj tednih sta prof. Scolyer in prof. Long pogledala še en rezultat testa - tokrat tumorja, ki so ga odstranili iz Scolyerjevih možganov.

Ne samo, da so bile v tumorju sledi zdravil - kar dokazuje, da je zdravilo doseglo njegove možgane - prišlo je do prave eksplozije imunskih celic. To je dalo ekipi upanje, da se dogaja "napad" na njegove rakave celice.

Povprečni čas za vrnitev raka glioblastoma je šest mesecev po operaciji. Toda osem mesecev pozneje, po nadaljevanju imunoterapije, profesor Scolyer ne kaže nobenih znakov aktivnega raka. Prof. Long pravi, da se njegovi možgani "normalizirajo". Dosedanji rezultati so sprožili veliko navdušenje. Obstaja upanje, da bi to lahko podaljšalo življenje profesorja Scolyerja.

Zaznati pa je tudi optimizem, da je dvojec morda na vrhuncu odkritja, ki bi lahko pomagalo 300.000 ljudem, ki vsako leto po vsem svetu odkrijejo, da so zboleli za možganskim rakom.

dezurni@styria-media.si