Močnejše sončno obsevanje, ki nas greje v poletnih mesecih, s seboj prinaša tudi zvišane koncentracije ozona v zunanjem zraku in s tem dodatno onesnaženje. Strokovnjaki opozarjajo, da se je ob vročih jasnih dneh čez dan najbolje zadrževati v zaprtih prostorih, predvsem to velja za občutljivejše skupine prebivalstva.
V teh dneh je Slovenija obarvana v rumeno, kar pomeni visoko stopnjo onesnaženosti z ozonom in tako bo tudi jutri. Vrednosti ozona so od 121-180 mikrogramov na kubični meter, kar pomeni, da se pri bolnikih s kroničnimi boleznimi dihal in krvožilnega sistema že pojavljajo težave - astmatiki pogosteje uporabljajo inhalator, za občutljiveše in otroke stokovnjaki priporočajo, da naj čez dan ostanejo doma.
Za kaj gre?
Ozon (O3) je pri standardnih pogojih (temperatura 0°C, tlak 1013 hPa) plin bledo modre barve. Molekula ozona je sestavljena iz treh atomov kisika in je zelo nestabilna. Zaradi tega je ozon zelo reaktiven in v prevelikih koncentracijah škodljiv.
V ozračju sta dve plasti z večjo koncentracijo ozona; stratosferski ozon (ali »koristen« ozon), ki nastaja naravno in se nahaja v ozračju na višini okoli 20 km nad tlemi. Koristen je zato, ker v stratosferi prestreza ultravijolične žarke in varuje življenje na Zemlji.
Na tleh postane nevaren
Pri tleh, v troposferi pa se ta ozon spremeni v morilskega. Če je zaradi sposobnosti zelo priročen za čiščenje pitne vode, je v zraku škodljiv tako za človeka , kot za živali in rastline. Troposferski ozon je posledica emisij onesnaževal v zrak zaradi človekove dejavnosti in je v preveliki koncentraciji škodljiv za zdravje ljudi in okolja.
Ljudje zvišane koncentracije ozona praviloma občutimo kot draženje oči in dihalnih poti, pri astmatikih lahko sproži napad. "Ozon vdihujemo z zrakom, zato je poglavitna pot vstopa v telo preko dihal, ki jih ozon tudi najbolj prizadene. Mehanizmi poškodbe dihal z ozonom so zapleteni, vendar je osrednje dogajanje vnetje, ki je lahko akutno in prehodno, pri dolgotrajni izpostavljenosti pa lahko vnetje povzroči trajne strukturne patološke spremembe pljučnega tkiva," pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in dodajajo. "V dihalih ozon povzroči tudi zmanjšanje pljučne funkcije, poveča odzivnost dihal, oslabi obrambni mehanizem dihal, povzroči poslabšanje astme,
Novejše raziskave so pokazale tudi vpliv ozona na delovanje srca ter razvoj ateroskleroze. Ozon povezujejo z večjo obolevnostjo (dihala, obtočila srce) in večjo umrljivostjo zaradi teh vzrokov.
Priporočila:
- Prostore zračimo v jutranjih urah in delu dopoldneva.
- Popoldne se zadržujemo v zaprtih prostorih, kjer so koncentracije ozona nižje. Koncentracije ozona so v dnevu najvišje med 12. in 16. uro, na Primorskem in ob Obali pa med 12. do 18. uro.
- Izogibamo se fizičnim aktivnostim na prostem (tudi v hribih so poleti koncentracije ozona visoke).
- Aktivnosti na prostem izvajamo v jutranjih urah, ko so koncentracije ozona praviloma nižje.
Sicer je dnevne koncentracije tega nezaželenega plina mogoče dnevno spremljati na spletni strani, priporočila pa veljajo za vse, predvsem pa za ranljive skupine prebivalcev.