Vlada je sprejela predlog spremembe Zakona o zdravniški službi. V nujne spremembe je prisiljena zaradi hude kadrovske stiske na otroški kardiologiji in ustanavljanja Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOS). Predlog zakona bo vlada državnemu zboru poslala v obravnavo po nujnem postopku. Kot je napovedal predsednik državnega zbora (DZ) Matej Tonin, bodoizredno sejo DZ sklicali prihodnji teden.

Končno premik Zaradi hudih težav v spremembo zakonodaje

Odločal bo minister

Sprememba zakona predvideva, da bo minister za zdravje v izjemnih primerih izdal odločbo, s katero bodo lahko zdravniki specialisti, ki imajo pridobljeno poklicno kvalifikacijo v tretji državi in imajo posebno strokovno znanje, opravljali zdravstvene storitve v Sloveniji.

Državna sekretarka: Trenutna ureditev je neživljenjska

Po sedaj veljavni zakonodaji v Sloveniji ne moremo angažirati specialistov iz neevropskih držav. "Trenutna ureditev o potrebnih poklicnih kvalifikacijah zdravnik, zdravnik specialist, doktor dentalne medicine in doktor dentalne medicine specialist za državljane držav, ki niso članice EU, EGP (Evropski gospodarski prostor) in Švicarske konfederacije, je neživljenjska," pravi državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Ana Medved. "Gre za strokovnjake iz t.i. tretjih držav, za katere je postopek pridobivanja potrebnih listin za delo v Sloveniji relativno zapleten in dolgotrajen," dodajajo na Zdravniški zbornici Slovenije (ZZS).

Zaradi nezmožnosti reševanja kadrovskih težav odstopila direktorica pediatrične klinike

Nezmožnost zaposlitve oziroma sodelovanja s subspecilanim pediatrom kardiologom iz Bosne in Hercegovine naj bi bil tudi glavni razlog za nedavni odstop strokovne direktorice pediatrične klinike v Ljubljani Anamarije Meglič. Kardiolog iz BiH naj bi po poročanju Dela opravljal delo v službi za kardiologijo, konziliarno službo za kliniko in pokrival 24-urno pripravljenost in hospitalno delo. Sodeluje tudi že s kolegoma iz Zagreba, ki ju je Megličeva pridobila za interventne posege in interventno diagnostiko. Kardiolog iz BiH naj bi torej postoril to, česar z drugimi sodelavci zdaj na pediatrični ne morejo zagotavljati, vendar pa, ker prihaja iz neevropske države, ne more dobiti licence za delo v Sloveniji.

Nov udarec Strokovna direktorica: V sedanjih razmerah ne zdrži več, zato je zahtevala razrešitev

Zdravnik v angleščini, s svojci v slovenščini

"Od teh zdravnikov ne bodo zahtevali visokega znanja slovenskega jezika, vendar pa bo moral izvajalec zagotoviti komunikacijo med zdravnikom in bolnikom ter njegovimi svojci v slovenskem jeziku, prav tako bo morala biti ustrezno prilagojena vsa medicinska dokumentacija, da jo bodo vsi razumeli," spremembo pojasnjuje Medvedova. Tuji zdravnik bo lahko v Sloveniji deloval največ eno leto, če bo prejel vabilo iz terciarne zdravstvene ustanove in če bodo za njegovo strokovno znanje jamčili trije zdravniki v Sloveniji, od tega nacionalni koordinator za to specializacijo in specialista mentorja, ki morata imeti vsaj 15 let izkušenj.

Bolni otroci Zdravljenje otrok s srčnimi napakami: Še nobenega premika

Foto: Anže Petekovšek Igor Gregorič Da imajo pri zdravnikih iz tujine kar precej težav z izpolnjevanjem zakonskih zahtev, ki predpisujejo pogoje za delo tujih zdravnikov v Sloveniji, je nedavno opozoril tudi Brane Dobnikar, novi direktor Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni, ki ga strokovno vodi uspešni slovenski srčni kirurg, ki deluje v ZDA, Igor Gregorič. Inštitut naj bi začel delovati 8. julija, omilitev zakonodaje pa bo odprla vrata za podpis pogodbe z dvema ameriškima specialistoma."Gre za pediatričnega kardiologa in pediatričnega kirurga. Oba sta vodja oddelka na eni izmed ameriških univerzitetnih bolnišnic," je povedal Dobnikar.

Čebašek-Travnik: To ni trajna rešitev

Foto: Anže Petkovšek Zdenka Čebašek Travnik Vlado je v spremembo zakonodaje torej prisilila huda kadrovska stiska na otroški kardiologiji, predsednica ZZS Zdenka Čebašek- Travnik, ki možnost angažiranja tujih zdravnikov sicer podpira pa opozarja, da ne gre za trajno rešitev. "Sprememba ZZdrS bo lahko, če bo in ko bo sprejeta, v pomoč pri srednjeročnem načrtovanju zdravstvene oskrbe otrok s prirojenimi srčnimi boleznimi, ne more pa rešiti akutnega pomanjkanja kardiologov na pediatrični kliniki, prav tako pa ne bo mogla biti osnova za dolgoročno ureditev kardiokirurške obravnave teh otrok. Po mnenju prof. dr. Charlesa Fraserja, ki je 11. junija imel predavanje v UKC Ljubljana, je za postavitev in razvoj takšnega oddelka nujno imeti stalno zaposlena dva ključna strokovnjaka: pediatričnega kardiologa in pediatričnega kardiokirurga," pravi Čebašek Travnikova.