Prva tovrstna varna soba v Franciji se nahaja v bližini želežniške postaje Grand Nord v Parizu. Svoja vrata bo odprla jutri zjutraj, odgovorni pa pričakujejo, da jo bo obiskalo po dvesto narkomanov na dan. 

Po besedah francoske ministrice za zdravje Marisol Touraine, je Francija deseta država, ki je uvedla to prakso, prvi so bili Švicarji in to že leta 1986: "Načrtujemo, da bomo odprli še dve sobi, v Strasbourgu na vzhodu in v Bordeauxu na jugozahodu Francije. To je pomemben trenutek v boju proti zasvojenosti z drogo," je ob otvoritvi poudarila ministrica.

Soba za drogiranje uživalcem omogoča, da si mamila vbrizgajo v prisotnosti medicinskega osebja, ki lahko posreduje v primeru predoziranja. Prav tako so na voljo sveže igle, uporabnikom drog pa bosta na razpolago še socialni delavec in psiholog. 

Kot navaja BBC, se bodo morali uživalci registirati, čeprav ob tem ni nujno, da navedejo svoje pravo ime, pa tudi policija jih ne bo preganjala. 

Po podatkih francoskega ministrstva za zdravje, je več kot deset odstotkov francoskih odvisnikov okuženih z virusom HIV ali so zboleli aidsom, več kot štirideset odstotkov pa se jih je okužilo z virusom hepatitisa C. Glavni vzrok prenosa so seveda okužene igle in nezaščiten spolni odnos.

Sobe za varno drogiranje obstajajo v več evropskih državah. Vključno s Švico, jih imajo na Nizozemskem, v Nemčiji, na Danskem in v Španiji, poznajo pa jih tudi v Kanadi in Avstraliji.

Mnogi kritični do varnih sob

Ob tem so se pojavili tudi številni kritiki varnih sob, ki opozarjajo, da s tem, ko omogočajo varno vbrizgavanje mamila, odvisnikom posredujejo napačno sporočilo: namesto da bi šli na odvajanje, se varno drogirajo.

Ni je države, ki bi rešila ta problem 

Foto: Reuters Narkomani

 V Koebenhavnu na Danskem je tovrstni projekt zaživel pred tremi leti: "Ni države na svetu, ki bi rešila problem odvisnikov. Dokler tega problema ne rešimo globalno, lahko zadostimo vsaj minimalnim potrebam, ki jih imajo odvisniki – hrano, stranišče, medicinsko oskrbo in varno sobo," je takrat dejal eden od pobudnikov projekta in prebivalec četrti Vesterbro Michale Olsen.

Da je projekt pomemben, je uvidel po tem, ko je videl na narkomana, kako si mamilo vbrizgava v njegovem smetnjaku, ter žensko, ki je telefonsko govorilnico uporabila kot stranišče, ker so bila vsa javna stranišča v okolici zasedena z narkomani, je dejal za britanski Independent. 

dezurni@zurnal24.si