"Socialna anksioznost je intenziven strah pred ocenjevanjem in zavrnitvijo drugih. Anksioznost je najbolj izrazita v situacijah, ko smo v središču pozornosti pred skupino neznanih ljudi. Oseba se počuti nesposobna pri obvladovanju socialnih situacij. Vse to lahko vodi v izogibanje takim situacijam," opisujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Motnja se običajno začne že v najstniških letih. Pri številnih se stanje sčasoma izboljša, spet drugi pa potrebujejo zdravljenje, saj močno vpliva na njihovo življenje.
Nova študija, objavljena v Proceedings of the National Academy of Sciences (PNAS), temelji na nedavnih ugotovitvah, da imajo bolniki s to motnjo različno mikrobioto v primerjavi z zdravimi posamezniki.
Črevesna mikrobiota je skupek mikroorganizmov, predvsem bakterij, ki naseljuje naše črevesje. Da ima pomemben vpliv na zdravje in delovanje črevesja ter na splošno zdravje organizma, so v zadnjem času potrdile že številne raziskave.
Pri novi raziskavi so presadili mikrobioto bolnikov s socialno fobijo v miši, kar je povzročilo, da so miši pokazale povečano občutljivost in strah pred socialnimi interakcijami, spremembe so bile opazne tudi pri možganskih funkcijah in imunskem sistemu.
Raziskava predstavlja pomemben preboj in pomeni nove možnosti pri terapiji bolnikov.
Miške so se še naprej bale drugih miši
Miške so razporedili v dve skupini, enim so dali črevesno mikrobioto zdravih ljudi, drugim pa mikrobioto oseb s socialno fobijo. Da bi preučili socialni strah, so miške ob približevanju drugim miškam prejele majhne električne šoke.
Raziskovalna skupina je nato opazovala, kako so se živali obnašale v bližini novih miši, ko niso več uporabljali električnih šokov. Miši s črevesno mikrobioto zdravih ljudi so v naslednjih dneh hitro obnovile čas socialne interakcije z drugimi miškami. Tiste z mikrobi ljudi s socialno fobijo pa so se še naprej bale približevanja drugim miškam.
Miši, ki so prejele mikrobioto s strani oseb s socialno fobijo, so imele spremenjene ravni oksitocina v možganih in spremembe v imunskem sistemu. Oksitocin je poenostavljeno povedano hormon, ki ima v telesu več pomembnih funkcij in ga imenujjo tudi hormon ljubezni.
Med drugim pomembno vpliva na vzpostavljanje socialnih vezi in medosebnih odnosov. Njegova raven se običajno poveča med telesnim stikom, ljubečimi dotiki in medsebojno povezanimi dejavnostmi. Oksitocin lahko deluje kot naravni antidepresiv, saj lahko zmanjšuje raven kortizola, hormona stresa, v telesu. Obenem povečuje navezanost med materjo in otrokom ter spodbuja skrb za novorojenčka. Sodeč po raziskavi, ki je opisana v spodnjem prispevku, ga povezujejo celo z zvestobo.
dezurni@styria-media.si