Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Onkološki inštitut (OI) in Klinika Golnik ministrstvo za šolstvo pozivajo, da umakne berila Radovednih 5, dokler ta vsebujejo besedilo "Ni bil požar" ter da osnovne šole z okrožnico opozorijo, naj ne uporabljajo tega berila. Berilo se uporablja v petem razredu osnovne šole. 

"Besedilo daje navodila, kako do cigaret"

"Besedilo podaja navodila otrokom, kako do cigaret, kako začeti kaditi ter da jih je potrebno ponuditi tudi prijateljem. Podaja sporočilo, da starši ne bodo odreagirali, če bodo otroci kadili. Besedilo je torej spodbudno glede začetka kajenja, drugih informacij pa ne podaja," ocenjujejo na NIJZ, OI in Kliniki Golnik.

"V besedilu je opisano, kako Miha pridobi cigarete, kako jih prižge in jih kot trmast mulc do konca pokadi, kako sklene, da bo pokadil vse tri cigarete, ki jih ima, pa če se svet razpoči in kako mu mama prav nič ne reče, ko ji pove, da je kadil. Opisano je tudi ogorčenje njegovih dveh prijateljev, ker jima ni ponudil cigaret. Po branju besedila dobi učenec navodila v (Medijski) ustvarjalnici, da po vzoru duhovitega opisa avtorjev, kako je Miha prišel do cigaret in jih začel kaditi, še sam posnema avtorjev slog ter napiše dramski prizor, v katerem Miha nekega možakarja prosi za ogenj, nato pa prizor s sošolcem tudi odigra," besedilo povzemajo avtorji poziva, direktorji treh zgoraj navedenih zdravstvenih ustanov, ki menijo, da so "besedilo in predpisane aktivnosti neprimerne za otroke, mladostnike in mlade odrasle katerekoli starosti".  

"Otroci in mladostniki so najpogosteje tarča marketinških sporočil tobačne in drugih industrij, zato je pomembna pazljivost pri izbiri vsebin in načina njihovega podajanja ter preprečevanje izpostavljenosti tem sporočilom," poudarjajo na NIJZ, OI in Kliniki Golnik. 

Besedilo in aktivnosti po branju besedila so namenjene učencem 5. razreda, 10- ali 11-letnim učencem in opisuje njihove vrstnike.

"Samo sprašujemo se lahko, kako lahko otrok te starosti, pa tudi mladostnik, dojame tako besedilo in kako postopa po teh sugestibilnih sporočilih, kako to vpliva na njegova stališča, prepričanja in pričakovanja glede kajenja tobaka," pravijo avtorji besedila. 

V Sloveniji začne kaditi največ mladoletnih oseb - med vsemi, ki so kadarkoli kadili, jih je skoraj dve tretjini prvič kadilo že, ko so bili še mladoletni. Povprečna starost ob prvem kajenju je nižja kot 17 let. Po 25. letu starosti skorajda nihče več ne začne kaditi. Mlajši kot je posameznik ob začetku kajenja, večja je verjetnost, da bo v odrasli dobi redno kadil, da bo razvil dolgoročno zasvojenost z nikotinom, da bo kadil več let in da bo kadil večje število cigaret, manjša pa je verjetnost, da bo kadarkoli opustil kajenje.

Zavod za šolstvo: Gre za učenje kritične distance 

"Besedilo, o katerem je govora v pobudi, se uvršča med problemska literarna besedila. Problemska razsežnost besedila zahteva od mladega bralca ne le vživetje in razumevanje, temveč tudi kritično distanco do pripovedovanega," odgovarjajo na Zavodu za šolstvo, ki ga vodi Vinko Logar. Na zavodu so prepričani, da se z razvijanjem zmožnosti kritičnega branja "gradi kritičen in odgovoren odnos do sebe in drugih (kar pomeni tudi do zdravja), medsebojna strpnost, spoštovanje in sprejemanje drugačnosti, odgovoren odnos do naravnega in družbenega okolja, kulturna in estetska zmožnost idr." 

Besedilo sicer ni med obveznimi besedili, ki jih določa učni načrt, odločitev za njegovo obravnavo je stvar strokovne avtonomije učitelja. Po podatkih Zavoda za šolstvo je šlo berilo tudi skozi vse postopke potrjevanja, vključno z mnenji recenzentov (univerzitetnih strokovnjakov in učiteljev praktikov) in sprejetjem na Strokovnem svetu RS za splošno izobraževanje. Učbenik Radovednih pet, Berilo 5, je bil potrjen leta 2015, leto kasneje tudi digitalna izdaja.

"Učitelj pri pouku književnosti vodi dialog z mladim bralcem o vseh sestavinah književnega besedila in tako načrtno razvija kritično branje tudi problemskih besedil, kar je jasno zapisano v Učnem načrtu Slovenščina v vseh treh vzgojno-izobraževalnih obdobjih osnovne šole," poudarja Milena Kerndi, vodja Predmetne skupine za slovenščino na Zavodu za šolstvo.

"Tema je res kajenje, a sporočilo ravno nasprotno"

Na Zavodu za šolstvo tako pravijo, da je tema navedenega besedila res kajenje, da pa je sporočilo prav nasprotno, kot so ga razumeli na NIJZ, OI in Kliniki Golnik. "To je jasno razvidno tako iz vsebine, v kateri gre pri književni osebi najprej res za skušnjavo in radovednost, s katero se, kot je navedeno tudi v pobudi, tudi v realnosti otroci in mladostniki prepogosto srečujejo in jih je zato treba – tudi s književnimi besedili – opolnomočiti, da so sami sposobni taka in druga škodljiva ravnanja zavrniti in tudi ne podleči vplivom okolja, kot iz načina ubeseditve. Vse izkušnje te književne osebe s poskusi kajenja so izrazito negativne, negativen odnos imajo do kajenja tudi vse druge književne osebe, vključno z vrstnikoma, kar je razvidno tako iz njihovega ravnanja kot iz sloga pripovedi oziroma književne perspektive (humor, ironija, posmeh/norčevanje ...)."