V začetku novega leta, 8. januarja, namerava ministrstvo predstaviti analizo zdravstvenega sistema, ki bo skupaj z resolucijo nacionalnega plana zdravstvenega varstva 2015-2025 osnova za spremembe zdravstvenega sistema. Slednjo je vlada potrdila konec decembra, soglasno so jo podprli tudi socialni partnerji, poslanci pa bodo o njej odločali v začetku novega leta.

Dolgo pričakovana reforma v obliki novega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju naj bi luč sveta ugledala v prvi polovici leta. Napoveduje se preoblikovanje dopolnilnega zavarovanja, prav tako naj bi se več sredstev za zdravstvo stekalo iz proračuna.

"Mi ne rabimo revolucije. Zdravstvo je velik in občutljiv sistem, dotika se vsakega posameznika. Zato ga je treba spreminjati na osnovi dolgoročnih ciljev, postopoma, premišljeno in v korakih. Popravljati napake v enem takšnem sistemu je zelo drago. Slovensko zdravstvo si ne zasluži, da bi z njim eksperimentirali," pravi ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc.

Poleg zakona, ki bo spremenil financiranje zdravstvenega sistema, ministrstvo v letošnjem letu napoveduje še nov zakon o lekarniški dejavnosti, zakon o pacientovih pravicah ter novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ureja področje koncesionarstva in je bil že v javni razpravi, ter nov zakon o zdravstvenih delavcih, katerega delovno gradivo je naletelo na odpor v zdravniških organizacijah.

Ministrica sicer napoveduje, da bo z zdravniškimi organizacijami dosegla dogovor. Ni pa izključeno, da bo Fides glede na dinamiko v prejšnjem letu, ko je zaradi nesprejetja standardov in normativov organiziral dve opozorilni stavki, sindikalne aktivnosti zaostroval tudi letos.

Na področju investicij večinoma nadaljevanje že začetih

Za investicijska vlaganja na področju zdravstva ima ministrstvo letos predvidenih okoli 39 milijonov evrov.

Potem ko so v preteklem letu uspešno odprli devet regijskih urgentnih centrov, bodo predvidoma do februarja odprli še zadnjega, to je urgenca v Izoli, kjer se je zapletlo zaradi revizije razpisa za pisarniško opremo in material. Evropskih sredstev, ki so bila poglavitna pri financiranju izgradnje urgenc, zaradi te zapoznitve ne bo treba vračati, pravi ministrica.

V novem letu se bodo začele tudi priprave za gradnjo urgentnega centra Ptuj. V drugi polovici leta se obeta še vzpostavitev dispečerske službe za nujno medicinsko pomoč po vsej državi.

Do marca naj bi bila končana tudi obnova vodovoda na onkološkem inštitutu. Poleg tega bodo bolnišnični oddelek za invalidno mladino v Stari Gori premestili v novogradnjo.

Medtem ko bo še predvidoma celo leto potekala izgradnja druge faze ljubljanske urgence, pa se ministrstvo za zdravje se ukvarja tudi z revizijo načrta tretje faze gradnje ljubljanskega diagnostično-terapevtskega servisa oz. ljubljanske urgence, ki je vredna okoli 100 milijonov evrov. Na podlagi revidiranega projekta nameravajo v drugi polovici prihodnjega leta pripraviti razpis.

Po mnenju Kolar Celarčeve bi bilo smotrno, da bi se tretja faza gradila po delih, saj bi bilo to veliko bolj racionalno tako zaradi izvedbe razpisa kot tudi za zagotavljanje finančnih sredstev in hitrejše predaje v uporabo za bolnike. Nadaljevanje gradnje tretje faze ljubljanske urgence je odvisno tudi od finančnih sredstev v proračunu, poudarja Kolar Celarčeva.

Marca pa bo predvidoma po vsej državi začel delovati tudi sistem eNapotnic. V letošnjem letu se obeta tudi skupno javno naročilo bolnišnic za medicinsko-tehnične pripomočke.

Tri pomembne zdravstvene ustanove čakajo na novo vodstvo

Tri pomembnejše zdravstvene ustanove v Sloveniji, to so Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana in Onkološki inštitut Ljubljana, sedaj vodijo vršilci dolžnosti generalnega direktorja, tako da se obeta, da bodo letos te institucije dobile vodstva s polnim mandatom.

Kmalu po novem letu naj bi bil objavljen razpis za generalnega direktorja ZZZS. Samu Fakinu se enoletni mandat vršilca dolžnosti izteka maja.

Predvidoma kmalu bo objavljen tudi razpis za prvega moža UKC Ljubljana. Sedaj največjo zdravstveno inštitucijo vodi Brigita Čokl, je pa UKC brez vodstva s polnim mandatom že od avgusta 2013.

V začetku januarja bo predvidoma novega generalnega direktorja dobil tudi onkološki inštitut. Na razpis so prišle štiri vloge, med drugim naj bi se za ta položaj potegovala tudi sedanja v. d. direktorice Zlata Štiblar Kisić.