Sem mama šestletnega otroka. Doma skrbimo za raznoliko prehrano. Včasih se pregrešimo s "hitro" prehrano, a naš družinski način prehranjevanja bi opredelila kot zdrav. Skrbi me, ko berem, da se začetki motnje hranjenja razvijajo že zelo zgodaj, in da so znaki tudi odrekanje hrane, občasno otrokovo prenajedanje in splošna izbirčnost glede hranjenja. Naš otrok ima obdobja, ko zavrača kakršnokoli hrano in potem imamo mučna pogajanja, kaj in kdaj bo jedel. Takšna občasna otrokova izbirčnost traja že nekaj mesecev. Ali mi lahko svetujete, na kaj naj bom pozorna, da otrok ne bo izpostavljen nevarnosti za razvoj motnje hranjenja?

Odgovarja socialna delavka iz Svetovalnice za motnje hranjenja Introspekta, Aleksandra Rožman.

Starši pogostokrat dajejo pozornost na načine družinskega hranjenja. A pri prepoznavanju problematike motenj hranjenja lahko tako hitro zaidemo. Družine imajo lahko zelo korektno in redno prehranjevanje, pa bo otrok kljub vsemu razvil motnjo hranjenja, ali pa ravno nasprotno, a bo otrok obvarovan. Pri prepoznavanju problematike je bistveno otrokovo čustvovanje v medosebnih družinskih odnosih. Zato naj starš opazuje otrokove zmožnosti čustvovanja, kako se otrok odziva nanj in na druge osebe, kako je otrok čustveno prebujen, kako lahko odprto in spontano izraža svoja raznovrstna čustva. Šele če ima otrok ob tem težave, se to lahko pokaže v spremenjenem načinu hranjenja, ki lahko vodi v motnjo hranjenja. V Svetovalnici za motnje hranjenja Introspekta spodbujamo starše, naj bodo pozorni na svoje občutke in slutnje, ki jim vzbujajo zaskrbljenost. Tako se razkrivajo otrokove stiske. Če prepoznavanje otrokovega čustvenega doživljanja staršu dela težave v tej meri, da se ne more zanesti na svoja občutja in zanesljivo prepoznati, kaj se z otrokom dogaja, je zelo priporočljivo posvetovanje s strokovnjakom. Kajti otrokove težave lahko začasno poniknejo. A v primeru duševne stiske, se vedno znova pojavljajo. Lahko v enaki obliki, ali v drugačni, ki ni povezana s hranjenjem, in lahko zajema ogromen razpon otrokovega raznolikega obnašanja. Zaradi tega je vredno, da se ob starševski ponavljajoči zaskrbljenosti otrokove situacije preverjajo s strokovno pomočjo, saj lahko na takšen način zanesljivo raziščemo, kaj se dogaja z otrokom.