Evropski podatki o razširjenosti virusov visokopatogene aviarne influence oz. ptičje gripe iz oktobra in novembra kažejo na pojav izbruhov v več evropskih državah. Izbruhe pri prostoživečih pticah, redkeje pri domači perutnini, so v letos zaznali v Belgiji, Nemčiji, Franciji, Združenem kraljestvu ter na Danskem, Irskem, Nizozemskem ter Švedskem.

Te države so letos poročale o 302 primerih okužb, največkrat, to je v 281 primerih, pri prostoživečih pticah, 18 izbruhov je bilo pri domači perutnini, trije pa pri pticah v ujetništvu. Virus visokopatogene aviarne influence so največkrat potrdili pri prostoživečih vodnih pticah, in sicer goseh in mlakaricah ali divjih racah.

Ljudi pozivajo k pazljivem ravnanju

Glede na podtip virusa influence je prevladoval A(H5N8), ki so ga zaznali v 284 od 302 izbruhov, sicer pa so našli še A(H5N5) in A(H5N1). Filogenetska analiza teh aviarnih virusov je pokazala, da so se razvili iz enega samega virusa s prerazporejanjem genoma. Kljub odsotnosti tveganja za zdravje ljudi NIJZ poziva ljudi, k previdnem ravnanju. "Ljudje izogibajo stikom s poginulimi prostoživečimi pticami," so zapisali. 

Ptičjo gripo so medtem v ponedeljek odkrili tudi v Sloveniji. Doslej so potrdili primera pri dveh labodih, najdenih v občinah Piran in Izola. Pri obeh so potrdili virus visoko patogene aviarne influence podtipa H5N8. Pristojni so rejce pozvali, naj dosledno izvajajo biovarnostne ukrepe, ki so temelj za preprečevanje vnosa bolezni v rejo.

dezurni@zurnal24.si