Uživanje fižola, leče, graha in drugih stročnic lahko zmanjša tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni kot so koronarne bolezni srca (angina pektoris, srčni infarkt) in hipertenzije.
Po izsledkih najnovejše študije objavljene v strokovni reviji Univerze Oxford o razvoju spoznanj o prehrani "Advances in Nutrition", so fižol in druge stročnice bogate s prehranskimi vlakninami, rastlinskimi beljakovinami in drugimi mikronutrienti. Poleg tega vsebujejo malo maščob in holesterola ter se ponašajo z nizkim glikemičnim indeksom.
Kot povzema portal News Medical, so raziskovalci pregledali kohortne študije ( opazovalne študije, pri katerih najprej izberejo določeno populacijo, kohorto, ki je izbrana skupina oseb, za katere je značilno, da lahko doživljajo neko skupno izkušnjo (npr. izpostavljenost domnevnemu dejavniku tveganja).
Omenjene študije so sicer obravnavale porabo stročnic in tveganje za kardiometabolične bolezni ( sladkorna bolezen, debelost), končna analiza pa je pokazala, da so tisti, ki uživajo več stročnic, zmanjšali stopnjo pojavnosti srčno-žilnih bolezni, koronarne bolezni srca in hipertenzije za kar 10 odstotkov.
Ob tem so priporočili, da bi morali zaužiti vsaj tri skodelice stročnic na teden. Menijo, da preprosto dodajanje fižola v vsakodnevno prehrano lahko zmanjša tveganje za srčne bolezni in zniža krvni tlak.
40 odstotkov vseh smrti
Srčno–žilne bolezni so v razvitem delu sveta in tudi Sloveniji že desetletja najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti odraslih. Največ smrti in dolgotrajne prizadetosti povzročata srčni infarkt in možganska kap.
Med najpomembnejše bolezni srca in žilja sodijo zvišan krvni tlak (arterijska hipertenzija), koronarna bolezen srca ( angina pektoris, srčni infarkt), bolezni možganskega žilja, periferna arterijska bolezen, kronična ledvična bolezen in druge redkejše bolezni (npr. abdominalne in torakalne anevrizme aorte). Najpogosteje nastanejo zaradi ateroskleroze, pri kateri se nalagajo maščobne celice v steni krvnih žil ob povišanih vrednostih škodljivih maščobnih delcev v krvi.
Dejavniki tveganja za nastanek bolezni srca in žilja so zvišan krvni tlak, zvišan holesterol, zvišan krvni sladkor, čezmerna telesna teža, kajenje, telesna neaktivnost, stres, spol in starost.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje so bile v letu 2016 vzrok 40 odstotkov vseh smrti, pri ženskah 47 odstotkov (449 umrlih na sto tisoč prebivalcev), pri moških 32 odstotkov (306 umrlih na sto tisoč prebivalcev). Od leta 2009 pri moških bolezni srca in ožilja niso več najpogostejši vzrok smrti, temveč so na drugem mestu, za rakom.
ahahahhahahahahahhahhhahahahahahaha