Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu bo za otroke, ki so letos stari tri leta, in za odrasle, stare 49 let, brezplačno. Po novem bodo proti hepatitisu B cepljeni že dojenčki, ne pa šele otroci ob vstopu v šolo.
Pravilnik o določitvi programa cepljenja in zaščite z zdravili za leto 2019, ki je začel veljati aprila, torej prinaša kar nekaj novosti. Med drugim uvaja priporočljivo cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu za otroke, ki so letos stari tri leta, in za odrasle, stare 49 let. To pomeni, da bo cepljenje za ti dve generaciji financirano iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so dejali, da so cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu (KME) že prejeli. "Po pregledu podatkov o pojavnosti klopnega meningoencefalitisa se je izkazalo, da največ obolevajo odrasli pri starostni skupini 55 do 64 let, zato je bilo cepljenje odraslih smiselno umestiti preden se začne najvišja obolevnost. Čeprav je pri otrocih potek bolezni večinoma blažji, pa je zaradi morebitnih dolgotrajnih posledic bolezni breme bolezni tudi pri otrocih veliko, zato je v program zajeta tudi ena generacija otrok," je ob začetku tega cepljenja pojasnila epidemiologinja Marta Grgič Vitek, NIJZ.
Poživitveni samoplačniški
Obvezno zdravstveno zavarovanje pokrije tri odmerke, kar predstavlja osnovno cepljenje. Pri klopnem meningoencefalitisu so potrebni poleg treh osnovnih odmerkov, ki jih cepljeni prejme v letu dni, še poživitveni, ki pa so samoplačniški. Prvi poživitveni odmerek je potreben čez tri leta, nato jih je treba prejeti na pet let, pri starejših od 50 let pa znova na tri leta.
Redno cepljenje po besedah Grkič Vitkove predstavlja zelo visoko zaščito, kar 97-odstotno. Tudi za ostale, ki jim obvezno zavarovanje ne pokrije stroškov cepljenja, je cepljenje priporočljivo, a je to trenutno še samoplačniško.
Cepljenje izvajajo izbrani osebni zdravniki oziroma pediatri in je na voljo skozi vse leto. Sicer pa na NIJZ priporočajo, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma cepiva opravi v zimskih mesecih, da se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov.
Možne reakcije po cepljenju so glavobol, utrujenost, rdečina, bolečina in oteklina na mestu cepljenja. Težjih neželenih posledic v zadnjih letih na NIJZ niso beležili.
Primeri klopnega meningoencefalitisa pa so na drugi strani pretežno težki, več kot 90 odstotkov obolelih je hospitaliziranih. Kar velik delež jih ima posledice, kot so zmanjšana delovna sposobnost, motnje koncentracije, ohromitev in paraliza.
Dojenčki bodo cepljeni tudi proti hepatitisu B
Ena izmed novosti programa je tudi, da se zdajšnje cepivo za dojenčke, ki ščiti pred petimi boleznimi – davico, tetanusom, oslovskim kašljem, hemofilusom influence b in otroško paralizo – zamenja z novim cepivom, ki ščiti še pred okužbo s hepatitisom B. Cepljenje s šestvalentnim cepivom bo obvezno za otroke, rojene od oktobra 2019. Kot je razvidno iz programa, bodo dojenčki z novim cepivom prvič cepljeni v letu 2020, ko bodo dopolnili tri mesece. Pediatri proti petim boleznim dojenčke s tremi odmerki cepijo v prvem letu, četrti odmerek pa dobijo do drugega leta, medtem ko se otroci trenutno proti hepatitisu B cepijo šele pred vstopom v šolo oziroma v prvem razredu.
Program cepljenja prinaša še nekaj drugih sprememb. Cepilni program za učence, dijake in študente se spreminja tako, da se v to kategorijo doda mlade odrasle do dopolnjenega 26. leta starosti. S tem se izenačujejo pravice in obveznosti glede cepljenja šolajočih mladostnikov in študentov z enako starimi mladostniki in odraslimi, ki se ne šolajo, do 26. leta starosti.