Po novi raziskavi je uživanje rdečega mesa in mesnih izdelkov povezano z bistveno večjim tveganjem za srčne bolezni in smrt. Ugotovitve študije podpirajo trenutne prehranske smernice, ki priporočajo majhen vnos nepredelanega in predelanega mesa, so sporočili britanski razislovalci.

Med rdeče meso se štejejo govedina, teletina, svinjina, jagnjetina, ovčetina, kozje in konjsko meso. Med predelano meso med drugim spadajo hrenovke, klobase in konzervirano meso, načini predelave pa vključujejo soljenje, prekajevanje, fermentacijo ali dimljenje.

Zadnja študija, ki so jo britanski raziskovalci objavili v uveljavljeni znanstveni reviji JAMA Internal Medicine je pokazala, da uživanje dveh obrokov rdečega ali predelanega mesa ali perutnine na teden poveča tveganje za srčno-žilne bolezni za tri do sedem odstotkov. V študiji so upoštevalim, da en obrok vsebuje dobrih sto gramov mesa - toliko ga namreč v povprečju zaužije odrasla osebe.

Victor Zhong, glavni avtor študije, ki je docent za prehranske znanosti na univerzi Cornell, je za britanski Newsweek povedal, da je njegova ekipo presenetila ugotovitev, da je tudi uživanje piščanca povezano s srčnimi boleznimi, kar so prejšnje študije ovrgle. Po njegovem bi se to tveganje najverjetneje zmanjšalo z načinom kuhanja. To pomeni, da večje tveganje znanstveniki pripisuje cvrtju in uživanju kože in ne samemu piščančjemu mesu. Načinov priprave hrane namreč njegova ekipa ni proučevala, kar pomeni, da iz podatkov ni mogla izzvzeti ocvrtega piščanca.

Zhong je dejal, da raziskovalce že dolgo zanima, ali je uživanje hrane živalskega izvora povezano s srčnimi boleznimi in tveganjem smrti, "vendar so znanstveni dokazi nedosledni."

Študija nekoliko pomanjkljiva

Da bi prišli do zaključka, je skupina raziskovalce pregledala podatke iz šestih raziskav, opravljenih v ZDA, v katerih je sodelovalo 29.682 ljudi. Podatki so bili prvič zbrani med letoma 1985 in 2002, ko so imeli prostovoljci povprečno 53 let, potem so jih preverili že leta 2019. Na začetku študije so anketiranci odgovarjali na vprašanja, katera živila so jedli in kako pogosto, ob tem so upoštevali še druge spremenljivke, na primer kajenje, pitje alkoholnih pijač in gibanje. Ob tem so znanstveniki prizanali, da je njihova študija pomanjkljiva, saj udeleženci morda niso natančno poročali o svojih prehrambenih navadah.  

Glavni poudarek študije: Spreminjanje prehranjevalnih navad lahko pomembna strategija za zmanjšanje tveganja za srčno-žilne bolezni. 

Medtem Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) že več let opozarja, da je meso, če ga uživamo nad priporočili, dejavnik tveganja za razvoj debelosti, sladkorne bolezni tipa 2, srčno-žilnih bolezni, zobnih bolezni in osteoporoze, je pa tudi dejavnik tveganja za razvoj rakavih obolenj.

Priporočila zdravega načina prehranjevanja, ki so jih med drugim oblikovali tudi na našem inštitutu za javno zdravje, temeljijo na uživanju pestre mešane prehrane. Stroka priporoča obroke, ki dajejo prednost sadju in zelenjavi, polnovrednim žitom in žitnim izdelkom, mleku in mlečnim izdelkom z manj maščobami, ribam, pustim vrstam mesa ter stročnicam ter kakovostnim maščobam rastlinskega izvora.

Nacionalna priporočila zdravega prehranjevanja

Slovenska stroka nam tako svetuje, da zaužijemo:

• rdeče meso največ dvakrat do trikrat,
• belo meso ali perutnino do trikrat na teden,
• ribe pa vsaj enkrat do dvakrat na teden.

Na naših krožnikih preveč mesa

"Po naših podatkih prebivalci Slovenije v povprečju zaužijemo preveč mesa, zlasti preveč mesnih izdelkov, medtem ko je uživanje rib prenizko. Za dosego priporočil zdrave prehrane bi moral povprečni prebivalec Slovenije v prehrani zmanjšati delež mesnih izdelkov, pojesti manj mesa, sorazmerno pa zvišati delež rib," opozarjajo. 

Pomemben tudi način priprave

Na NIJZ nam ob tem priporočajo pripravo mesa s kuhanjem, dušenjem, pečenjem brez dodatka maščob, torej v lastnem soku. "Če že uživamo mesne izdelke, naj pri tem velja previdnost pri izbiri - izbiramo tiste, kjer je vidna struktura mesa (npr. šunka, piščančje prsi ipd.) in ne tistih, kjer je struktura homogena. Pri tem naj bo potrošnik pozoren predvsem na delež vsebovanega mesa, soli, maščob in nekaterih aditivov (npr. ojačevalcev arome," navaja nacionalni portal Prehrana.si

Rdeče meso in rak

Prehranjevanje s klobasami, šunko in drugim predelanim mesom povzroča raka na debelem črevesu, verjetno pa tudi rdeče meso, je sporočila pred petimi leti sporočila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC), ki je del WHO-ja, je svarilo utemeljila na na pregledu več kot 800 študij, ki so raziskovale povezave med prehranjevanjem z mesom in rakom.

Za posameznika, ki uživa predelano meso, je tveganje, da zboli za rakom, statistično majhno, a narašča s količino zaužitega tovrstnega mesa. "Vsaka 50-gramska porcija predelanega mesa, ki jo pojemo na dan, za 18 odstotkov povečuje tveganje za kolorektalni rak," so leta 2015 povedali v agenciji.

Predvsem rak debelega črevesa

Poročilo je pripravilo 22 strokovnjakov iz 10 držav, v njem pa so razkrili močne dokaze, ki podpirajo trditve o rakotvornih učinkih uživanja rdečega mesa, predvsem ko gre za raka debelega črevesa in rektuma, pa tudi slinavke in prostate. Ko gre za predelano meso, po navedbah IARC-ja obstaja dovolj dokazov, da njegovo uživanje povzroča kolorektalni rak.

Agencija je predelano meso uvrstila v isto kategorijo povzročiteljev raka, v kateri sta tudi tobačni dim in azbest, je pa hkrati poudarila, da to ne pomeni, da je enako nevarno. V študiji niso ugotovili, ali kuhanje mesa vpliva na tveganje za raka.

Človek potrebuje meso, vendar...

V poročilu je sicer IARC še poudarila, da bi morale ugotovitve strokovnjakov vladam in regulatorjem pomagati najti ravnovesje med tveganji in koristmi uživanja rdečega mesa, ki je pomemben del človekove prehrane. "Meso v prehrani človeka, še posebej v obdobju rasti in razvoja, zanesljivo zagotavlja zadosten vnos cinka, železa, vitamina B12 ter vseh esencialnih aminokislin in maščobnih kislin. Zaradi teh razlogov je njegovo zmerno vključevanje v pestro mešano prehrano v skladu s priporočili o količinah in pogostosti upravičeno," dodajajo na NIJZ. 

dezurni@zurnal24.si