Do četrtine vseh prezgodnjih porodov bi lahko preprečili, če bi nosečnice omejile tri dejavnike tveganja, nad katerimi imajo neposreden vpliv, kažejo zadnje raziskave, opravljene v ZDA. Ti dejavniki so časovni razmik med posameznimi nosečnostmi, telesna teža ob zanositvi in pridobitev primerne telesne teže med začetkom in koncem nosečnosti.
Največ prezgodnjih rojstev - kar trikrat več kot pri skupini nosečnic brez omenjenih treh dejavnikov tveganja - je bilo, sodeč po rezultatih raziskave, pri ženskah, ki so imele kratek časovni razmik med rojstvom otroka in novo nosečnostjo in posameznicami, ki so imele ob zanositvi prenizko telesno težo ali pa med nosečnostjo niso pridobile priporočene telesne teže.
Nasveti ženskam
Ženskam, ki imajo ob zanositvi prenizko težo, svetujejo, da med nosečnostjo pridobijo od 13 do 18 kilogramov, tistim z ustrezno telesno težo od 11 do 15 kilogramov in ženskam s prekomerno težo od 7 do 11 kilogramov.
Strokovnjaki priporočajo, da imajo nosečnice ob zanositvi telesno težo, ki ustreza priporočenemu indeksu telesne mase – od 18,5 do 24,9.
Če je otrok rojen prezgodaj, t. j. pred 37-tednom nosečnosti, lahko pri novorojenčku pride do razvojnih problemov ali pa težav z dihali, srcem in prebavili. Prezgodnji porod in nizka porodna teža sta v razvitem svetu med najpomembnejšimi vzroki obolevnosti in umrljivosti novorojenčkov. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravstvo (NIJZ) je bilo leta 2013 v Sloveniji dober odstotek živorojenih otrok rojenih s porodno težo, nižjo od 1.500 gramov, ter dobrih pet odstotkov s težo med 1.500 in 2.499 grami. Delež vseh živorojenih otrok z nizko porodno težo je bil nekoliko nižji od povprečja v EU.