Trenutno so na vrhuncu virusne okužbe prebavil, ki jih ponavadi spremljajo bruhanje, driska in bolečine v trebuhu. Za razliko od gripe, so se trebušni virusi pojavili že novembra, najbolj proti koncu decembra, predvsem v vrtcih, šolah, bolnišnicah in domovih za upokojence.

Foto: Profimedia Norovirusi Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pojasnjujejo, da so na pohodu norovirusi, okužba pa običajno povzroči akutno obolenje prebavil; običajno se začne z bruhanjem in nadaljuje z drisko: "Do okužbe običajno pride v okoljih, kjer skupaj biva več ljudi kot so vrtci, šole, domovi za ostarele, hoteli in potniške ladje. Bolezen prizadene ljudi vseh starostnih skupin in se običajno pojavlja v zimskih časih. Včasih so virus zato imenovali tudi "winter vomiting disease" ali zimska bolezen bruhanja," je dejala Dr. Tatjana Frelih z NIJZ.

Širijo se kot požar

Norovirusi so zelo kužni in se v zaprtem okolju širijo kot požar. Najpogostejši znaki okužbe so: driska, bruhanje, slabost in želodčne bolečine; bolnik ima lahko tudi povišano telesno temperaturo, glavobol in bolečine po celem telesu. Bruhanje je pogosto prvi oziroma tudi vodilni znak bolezni. Driska je vodena in brez primesi krvi ali sluzi. Pri sicer zdravih osebah težave izzvenijo v 12 do 60 urah. Težji potek okužb je pri majhnih otrocih, starejših osebah in osebah, ki se zdravijo v bolnici.

Doba inkubacije

Foto: Profimedia Driska Čas od okužbe do pojava bolezni je običajno od 24 do 48 ur. Začetek bolezni je lahko nenaden ali pa se razvije postopoma: "Cepiva proti okužbi s norovirusi ni, prav tako ne  zdravil, antibiotiki ne pomagajo, zdravi se samo simptome, kar pomeni nadomeščanje tekočine," nam je pojasnila Frelihova. 

Širijo se tudi po zraku

Kot že rečeno, so virusi zelo kužni, prenašajo pa se s stikom z izbruhanino ali blatom okužene osebe, z dotikanjem onesnaženih predmetov, z aerosoli, ki nastanejo z onesnaženimi kapljicami, ki nastanejo in se širijo po zraku pri bruhanju in z virusom onesnaženo hrano ali vodo.

Tako se zaščitimo pred njimi

Foto: Žurnal24 Pravilno umivanje rok Za najboljšo preventivo še vedno velja stroga higiena rok, kar pomeni umivanje rok s tekočim milom in vodo, predvsem pred rokovanjem s hrano, prehranjevanjem, po uporabi stranišča ali po menjavi plenic.

Sadje in zelenjavo pred uporabo temeljito operemo, živila, predvsem školjke, pa primerno toplotno obdelamo. V primeru, da je okužba že prisotna, kontaminirane površine (straniščna školjka, kljuke, tipkovnice, daljinec...) mokro očitstimo in dezinficiramo.

Pomembno je, da bolezen izzveni

Pomembno pa je seveda tudi to, da otrok, ki imajo drisko in bruhajo, ne pošiljamo v šolo. Otroci, ki imajo drisko, bruhanje ne smejo obiskovati vrtca ali šole, sicer pa tudi sami ostanite doma in se ob tem posvetujete  z zdravnikom.

Na NIJZ opozarjajo, da je treba ostati doma vsaj 48 ur po zadnjem bruhanju in driski.