Letošnjo Nobelovo nagrado za medicino prejmejo Američana Harvey J. Alter in Charles M. Rice ter Britanec Michael Houghton za odkritje virusa hepatitisa C, je danes sporočil švedski inštitut Karolinska.
Američana in Britanec so nagrajeni za "odločilen prispevek k boju" proti hepatitisu C. "Ta bolezen je globalni zdravstveni problem, ki povzroča cirozo in raka jeter ljudem po vsem svetu," so navedli na Nobelovem odboru.
Alter je dokazal, da je neznani virus skupen vzrok kroničnega hepatitisa. Houghton je uporabil nepreizkušeno metodologijo za izolacijo genoma novega virusa, ki so ga poimenovali virus hepatitisa C. Rice pa je dokazal, da ta virus edini povzroča hepatitis.
Virus hepatitisa C povzroča akutno ali kronično vnetje jeter, piše na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Pri 20 odstotkih okuženih se pojavijo znaki akutnega virusnega hepatitisa, ostali pa kljub okužbi nimajo značilnih bolezenskih znakov.
Okužba najpogosteje izzveni spontano pri okuženih otrocih in tistih z izraženo klinično sliko (zlatenico). Pri tistih, ki nimajo simptomov, je verjetnost spontane odstranitve virusa bistveno manjša. Prisotnost virusnega genoma 6 mesecev po okužbi kaže na kronično okužbo.
Po nekaterih ocenah je na svetu od 130 do 150 milijonov ljudi okuženih s HCV, vsako leto pa umre od 350.000 do 500.000 oseb zaradi bolezni jeter, ki so posledica hepatitisa C, še navaja NIJZ.
Zanimivosti glede Nobelovih nagrad
Nobelovi nagrajenci so za svoje delo odlikovani z najpomembnejšim priznanjem na svetu. Prestižne nagrade v švedskem Stockholmu in norveškem Oslu podeljujejo že vse od leta 1901. Imena vsakoletnih nagrajencev razkrijejo oktobra, dva meseca pred 10. decembrom, obletnico smrti pobudnika nagrad Alfreda Nobela, ko sledi slovesna podelitev nagrad.
31.587.202 švedskih kron je ob svoji smrti leta 1896 zapustil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel ter jih v svoji oporoki namenil nagradam, ki so nato dejansko zaživele pet let kasneje in nosijo njegovo ime.
Po 105.782 švedskih kron so prejeli prvi Nobelovi nagrajenci leta 1901, do leta 2019 pa je ta vsota narasla na devet milijonov kron. Z letošnjim letom jo zvišujejo na deset milijonov kron na kategorijo, kar je slabih 950.000 evrov. Ta vsota je približno enaka vrednosti prvotnega nagradnega sklada.
Doslej so podelili 597 nagrad v šestih kategorijah - za medicino, fiziko, kemijo, literaturo, mir in od leta 1969 tudi za ekonomijo. 350-krat jo je prejel le en nagrajenec, 141-krat sta si jo razdelila dva in 106-krat trije.
Skupno je Nobelovo nagrado prejelo 919 posameznikov in 24 organizacij. Samo najprestižnejša, Nobelova nagrada za mir, lahko gre tudi v roke organizacije, vse ostale lahko pripadejo le enemu ali več posameznikom.
Štirje posamezniki in ena organizacija - Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) - so bili doslej nagrajeni dvakrat, medtem ko je bil Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC) odlikovan celo trikrat.
Častitljivih 97 let je štel doslej najstarejši Nobelov nagrajenec - Američan John Goodenough, eden od treh lanskih nagrajencev za kemijo. Rojen je bil leta 1922 v nemški Jeni.
Najmlajša prejemnica nagrade
Nobelova družina
54-krat je nagrado prejela ženska, a le eni je to uspelo dvakrat - Marie Curie, ki je bila najprej leta 1903 odlikovana za svoje delo na področju fizike in nato leta 1911 na področju kemije. Curiejevi so bili sicer najuspešnejša "Nobelova" družina, saj sta Nobelovo nagrado prejela tudi njen soprog Pierre Curie in hčerka Irene Joliot-Curie ter celo hčerkin soprog Frederic Joliot.
49-krat Nobelove nagrade niso podelili, predvsem v času obeh svetovnih vojn in najhujših kriz. Največkrat, 19-krat, je umanjkal nagrajenec za mir, devetkrat nagrajenec za medicino, osemkrat za kemijo, sedemkrat za literaturo in šestkrat za fiziko. Novejšo nagrado za ekonomijo so doslej podelili vedno.
Štirje je niso smeli prejeti
Štirje nagrajenci so bili prisiljeni zavrniti nagrade. Trije Nemci - kemika Richard Kuhn in Adolf Butenandt ter patolog in bakteriolog Gerhard Domagk, ki jim je sprejetje nagrade prepovedal Adolf Hitler, in kot četrti pisatelj Boris Pasternak (Doktor Živago) pod pritiskom komunističnega vrha tedanje Sovjetske zveze.
Dva po lastni presoji
Dva izbranca sta medtem nagradi zavrnila po lastni presoji: francoski filozof, dramatik in pisatelj Jean-Paul Sartre leta 1964, zaradi svojega načelnega nasprotovanja vsem uradnim nagradam, ter vietnamski politik Le Duc Tho, ki naj bi si leta 1973 Nobelovo nagrado razdelil z ameriškim državnim sekretarjem Henryjem Kissingerjem za doseganje miru v Vietnamu.
Trije Nobelovi nagrajenci za mir so bili na dan razglasitve v zaporu: nemški pacifist Carl von Ossietzky leta 1935, mjanmarska političarka Aung San Suu Kyi leta 1991 in kitajski borec za človekove pravice Liu Xiaobo leta 2010.
dezurni@zurnal24.si