Raziskava je ugotavljala, kakšno duševno stisko doživljajo ljudje med epidemijo covida-19 in kako se z njo spoprijemajo. Rezultati so pokazali na povečano duševno stisko v času drugega vala epidemije v primerjavi s prvim valom ali s časom pred epidemijo.

Udeležence v povprečju najbolj obremenjuje strah pred okužbo drugih, strah pred negotovo prihodnostjo in skrb glede izgube oz. omejitve svoboščin. Pod kategorijo drugo, kar jih skrbi, a ni bilo omenjeno, pa najpogosteje navajajo sledeče: politično dogajanje, neprijetna čustva ob omejitvah in pomanjkanje stikov.

Kaj se dogaja med študenti

Študenti čutijo večjo stisko kot ostali udeleženci v vzorcu. Prav tako imajo občutek, da se slabše spoprijemajo s stisko ob epidemiji. Pri večini prevladujeta strah pred negotovo prihodnostjo, stiska zaradi izolacije in strah pred okužbo bližnjih. Od naštetih težav jih najmanj bremeni strah pred lastno okužbo.

Študentje, ki poleg študija še delajo, opazijo negativne spremembe v še večji meri. Skoraj vsi kdaj opazijo določene znake depresije in anksioznosti, čutijo negativen odnos do sebe ter se soočajo s kronično utrujenostjo. Več kot polovica pa se vsaj kdaj srečuje s težavami, povezanimi s hranjenjem. Poročani so bili tudi občutki apatije, krivde in nezadostnosti.

Skoraj polovica študentov poroča o potrebi po psihološki pomoči, a večina te pomoči ni poiskala.

»Študentom se pogosto zdi, da nekako še zmorejo shajati s svojimi stiskami, muči jih pomanjkanje časa in finančnih sredstev, pogosto pa tudi ne vedo, kakšna pomoč je na voljo oz. kam se lahko obrnejo.« pojasnjuje Nina Krohne, ena izmed vodij raziskave ter ena izmed psihologinj, ki nudijo psihološko podporo študentom na Univerzi na Primorskem.

»V okviru pomoči študentom opažamo, da se študenti soočajo s pomanjkanjem motivacije, povečanim stresom in tesnobo, kar nekaj primerov pa je takšnih, kjer so se neke težave v duševnem zdravju, ki so bile v določeni meri prisotne že prej, še dodatno okrepile.«

Raziskovalci so med drugim predlagali, da bi Slovenija morala prostorsko in kadrovsko okrepiti mrežo psihološkega svetovanja za študente.

Pomoč za težave v duševnem zdravju je študentom dostopna v okviru zdravstvenih ustanov, bodisi preko obiska osebnega zdravnika ali pa neposredno pri dežurnih psihiatričnih službah in centrih za duševno zdravje, kjer ti že delujejo. Študentje z manj resnimi stiskami se lahko po psihološko podporo obrnejo tudi na študentski svetovalnici, ki delujeta v okviru Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani ter Študentske organizacije Univerze v Mariboru ter na psihološko podporo Univerze na Primorskem. Prav tako so jim v številnih krajih na voljo brezplačne svetovalnice Posvet, pomoč pa lahko marsikje dobijo tudi v okviru različnih mladinskih in nevladnih organizacij ter telefonov za pomoč v stiski, kot je telefon za psihološko podporo ob epidemiji COVID-19 (080 51 00).

Mladi so ogroženi zaradi pomanjkanja materialne varnosti

Mnogo študentov je ostalo brez vira dohodkov, saj so bili delodajalci v odnosu do njih praktično brez dolžnosti in so zato bili tudi prvi odslovljeni. V večjih turističnih mestih se je ponudba študentskega dela zmanjšala že prej, saj so lokali in restavracije samevali. Da je študentsko delo pomembno, priča tudi podatek, da so v letu 2019 prihodki iz študentskega dela znašali kar trikrat več od sredstev, namenjenih za štipendije. V raziskavi je 37 % študentov odgovorilo, da ob študiju tudi delajo.

Študentom je bil izplačan solidarnostni dodatek v višini 150 evrov le dvakrat v enem letu. Pri prvem so celo izviseli vsi študentje, ki študirajo v tujini, kjer so stroški študiranja še višji.

Poti do znanja, ki bi bilo lahko ob običajnem teku študija bolj poglobljeno, so se otežile. Izselitev iz študentskih domov so vplivale na slabše bivanjske okoliščine. Pomanjkljiv ostaja dostop do knjižnic in literature, javnega prevoza, tiskarn, čitalnic, kar močno vpliva na intelektualni in siceršnji razvoj mladih ljudi.

Raziskavo je koordiniralo Društvo psihologov Slovenije. Sodelovala sta tudi Oddelka za psihologijo Univerze v Ljubljani in Univerze na Primorskem ter Inštitut Andrej Marušič, Slovenski center za raziskovanje samomora. V raziskavi je sodelovalo 3556 udeležencev.