Spanje je vedenjsko stanje, za katero je značilen odklop od okolice, medtem ko se telo sprosti in regenerira. V tem času stečejo številne kompleksne nevrovedenjske aktivnosti, ki vključujejo obsežne spremembe v delovanju vseh organskih sistemov telesa. "Ne glede na razvoj človeka ostaja spanje naša nenadomestljiva preživitvena rutina, ki pa ji ljudje zaradi sodobnega načina življenja ne namenjamo dovolj pozornosti, " ob današnjem svetovnem dnevu spanja opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Kaj je urejeno spanje?
"Spanje je pomemben steber uravnavanja telesnega in duševnega zdravja v vseh življenjskih obdobjih. Dobro spanje je vir dobrega počutja in temelj zdravega načina življenja ter varnosti pri delu in v prometu," dodajajo na NIJZ.
S tem se srečuje od 10 - 30 odstotkov odraslih in otrok
Poznamo 90 različnih motenj spanja, s katerimi se srečuje 10–30 odstotkov otrok in odraslih, so še zapisali na NIJZ.
Kronična nespečnost je opredeljena kot težava z uspavanjem, vzdrževanjem spanja in/ali zgodnjim jutranjim prebujanjem, ki se pojavlja vsaj tri noči na teden, traja vsaj tri mesece in jo spremljajo motnje dnevnega delovanja.
Raziskave kažejo, da je kronična nespečnost povezana z manjšo varnostjo in produktivnostjo na delovnem mestu in posledično z veliko izgubo letnega BDP na svetovni ravni. Tako kot velja za vse motnje spanja, je tudi za kronično nespečnost pomembno zgodnje prepoznavanje in ustrezno zdravljenje.
Kako prepoznamo motnje spanja
- Težave pri uspavanju ali vzdrževanju spanja.
- Smrčanje in pavze dihanja med spanjem.
- Prekomerna dnevna zaspanost.
- Nenavadno gibanje ali vedenje med spanjem.
- Na motnje spanja lahko kažejo tudi razdražljivost, tesnoba, depresija, težave s koncentracijo, slabša učinkovitost v šoli ali službi, pomanjkanje motivacije in interesa, povečanje telesne teže …
NIJZ: V kolikor imamo kljub upoštevanju priporočil težave s spanjem več kot trikrat na teden, več kot tri mesece ter imamo čez dan zaradi tega težave, se je potrebno posvetovati z družinskim zdravnikom, ki nas lahko napoti k specialistu za motnje spanja.
Motnje spanje
Nespečnost ali insomnija zajema težave z uspavanjem in vzdrževanjem spanja. Bolniki poročajo, da potrebujejo več kot trideset minut, da zaspijo ali da so ponoči budni trideset minut ali več. Poznamo kratkotrajno, situacijsko pogojeno ter kronično nespečnost. Pomembno je, da hkrati z nespečnostjo zdravimo tudi morebitne pridružene bolezni. Pogosto je lahko nespečnost dolgotrajno ali ponavljajoče se stanje s poslabšanji, povezanimi z zdravstvenimi, psihiatričnimi in psihosocialnimi dejavniki. Diagnoza nespečnosti se postavi ob sočasni prisotnosti težav preko dneva. To vključuje enega ali več znakov, kot so utrujenost, dnevna zaspanost, slaba pozornost, pogostejše nesreče, nestrpnost, zmanjšana motivacija in podobno. Najpomembnejši vidik pri ocenjevanju nespečnosti je temeljita obravnava.
Kdaj obiskati zdravnika
"V kolikor imamo kljub upoštevanju priporočil težave s spanjem več kot trikrat na teden, več kot tri mesece ter imamo čez dan zaradi tega težave, se je potrebno posvetovati z družinskim zdravnikom, ki nas lahko napoti k specialistu za motnje spanja. Najučinkovitejše zdravljenje poteka s kognitivno-vedenjsko terapijo, ki ima ugodnejše in trajnejše koristi v primerjavi z zdravljenjem z zdravili," so zapisali na NIJZ. Po njihovem je nespečnost pogosto lahko simptom druge bolezni, pogosto je pridružena motnji dihanja v spanju in v tem primeru je nujen obisk zdravnika specialista za motnje spanja.
Motnje dihanja v spanju ali apneja pomeni prekinitve dihanja med spanjem. Gre za 10 sekund in več trajajoče ponavljajoče se pavze dihanja med spanjem. Najpogostejši je obstrukcijska apneja, katere vzrok je zapora v zgornjih dihalih (kar je pogosto povezano z debelostjo). Redkejša je centralna apneja, katere vzrok so centralne motnje dihanja. Motnje dihanja v spanju povzročajo tudi prekomerno dnevno zaspanost in vodijo v resne srčno-žilne bolezni.
Prekomerna dnevna zaspanost ali hipersomnija pomeni neobvladljivo dnevno zaspanost, ki je neodvisna od količine nočnega spanja. Sem spada narkolepsija, ki je kronična nevrološka motnja in se kaže z motnjo regulacije budnosti in spanja. Glavni znaki vključujejo čezmerno dnevno zaspanost in katapleksijo, ko bolnik ob čustvenih dogodkih izgubi mišično moč. Bolezen nujno potrebuje obravnavo pri nevrologu-specialistu za motnje spanja, ki postavi diagnozo in z zdravili ustrezno lajša simptome. Med napadom katapleksije se bolnik celotnega dogajanja zaveda, običajno pa ne more govoriti. Za bolezen so značilne tudi paralize v spanju in halucinacije ob uspavanju ali ob prebujanju.
Za motnje cirkadianega ritma budnosti in spanja je značilno normalno in zadostno spanje, ki pa je glede na potrebe družbenega okolja umeščeno v napačen čas dneva. Najpogosteje nastanejo zaradi izmenskega dela ali potovanja skozi časovne pasove. Pogoste so tudi endogene motnje cirkadianega ritma, katerih vzrok je lahko genetski in je potrebna nadaljnja diagnostika in zdravljenje pri zdravniku specialistu za motnje spanja. Motnje so povezane z več boleznimi, od duševnih do avtoimunskih, ter s spremembo kakovosti življenja.
Motnje gibanja v spanju in parasomnije so različna gibanja, ki lahko prekinjajo nočno spanje in na ta način povzročajo prekomerno dnevno zaspanost. Kažejo se kot sindrom nemirnih nog, periodični gibi udov, škrtanje z zobmi (bruksizem), hoja v spanju, nočni strahovi, zbujanja z zmedenostjo. Poznamo tudi vedenjsko motnjo REM faze spanja, ki se lahko pojavi mnogo let preden bolnik zboli za demenco ali Parkinsonovo boleznijo. Pri motnjah gibanja je potrebna nadaljnja obravnava pri nevrologu, tudi zaradi izključitve epilepsije, ustrezne diagnostike in terapije.
dezurni@styria-media.si